Pomanjkanje investicij je problem vse Evrope – za zeleni in digitalni prehod ter razvojni preboj bi Unija potrebovala do 800 milijard evrov.

Dodatna težava pri nas je nerazvit kapitalski trg, kar ovira predvsem nastajanje in razvoj novih podjetij, saj so banke pri tem konservativnejše. Da bi aktivirali milijarde evrov, ki jih imajo Slovenci v bankah, na finančnem ministrstvu pripravljajo zakon o individualnih računih.

Denar na banki je varen, ampak donos je majhen. Da bi več posameznikov spodbudili k dolgoročnemu varčevanju na kapitalskem trgu z nakupi finančnih instrumentov, namerava država uvesti individualne naložbene račune.

Ta bi bil za posameznika ugodnejši od običajnega trgovalnega računa, pojasnjuje državna sekretarka Nikolina Prah. "Ta račun bi moral biti preprostejši in imeti določene davčne spodbude."

Donosi, kot so dividende, obresti in drugo, ne bi bili obdavčeni sproti, ampak šele, ko bi lastnik zahteval izplačilo, po določenem času pa morda sploh ne. Zanje ne bi bilo treba vsako leto oddajati davčnih napovedi. Vse glede davkov bi s finančno upravo uredila banka oziroma borznoposredniška hiša, kjer bi bil račun odprt. Tudi davčna stopnja bi bila ugodnejša.

"Trenutno predvidena davčna stopnja po osnutku zakona je 15 odstotkov, ampak to je še stvar debate in javne obravnave," pravi Nikolina Prah.

Kot zagotavlja, bi bilo varčevanje prek individualnega naložbenega računa varnejše kot prek navadnega trgovalnega računa. Omejili bi nabor instrumentov, s katerimi bi se na njem lahko trgovalo. Za zdaj so predvidene delnice, obveznice, zakladne menice, enote naložbenih podjemov, vendar "vsi ti instrumenti morajo kotirati na organiziranih trgih, ki imajo določena pravila, nadzorne organe in nadzorne postopke in nudijo največjo varnost za vlagatelje."

Ker bo individualni naložbeni račun namenjen malim vlagateljem, bo vplačilo omejeno na 100 tisoč evrov, prvo vplačilo na 20.000, nato na 5000. "Naslednje leto pa na 5000, ker smo presodili, da je to približno 400 privarčevanih evrov na mesec. Ob povprečni plači v Sloveniji je 5000 evrov tisti znesek, za katerega smo ocenili, da bi bil zadosten," pravi Prah.

Vse to pa so šele izhodišča, ki jih čaka najprej široka javna razprava.