Cene nafte so strmoglavile zaradi dveh dejavnikov, in sicer relativnega povečanja ponudbe in izboljšane ekonomičnosti črpanja na eni strani ter zmanjšanja povpraševanja zaradi svetovnega ohlajanja gospodarstva na drugi. "Revolucija "oil shale", pridobivanje nafte iz skrilavca na način, ki zmanjša potrebno število vrtin in tako izboljša ekonomičnost, pričakovana sta tudi večja ponudba iranske nafte na trgu in šibko povpraševanje po energentih zaradi svetovnega ohlajanja gospodarstva predvsem v regijah JV Azije, ki so bile motor povpraševanja po nafti," je za MMC pojasnil ekonomist Igor Masten.

"Največji proizvajalci nafte (Savdska Arabija, Rusija in ZDA) so v zadnjih letih stopnjevali črpanje nafte in tako je svetovna ponudba rastla hitreje kot svetovno povpraševanje po nafti. Dejansko je presežne ponudbe nafte cca od 1,5 do dva milijona 159-litrskih sodov na dan ali cca dva odstotka dnevnega povpraševanja, kar ni veliko. A se zaloge stalno kopičijo in zato tudi vse nižja cena nafte. Revolucija v uporabi tehnologije hidravlične frakcije v ZDA in ohranjanje svetovnega tržnega deleža Savdske Arabije sta bila torej največji razlog, zakaj se je konkretno znižala cene nafte," je dodal drugi MMC-jev sogovornik Miha Mihalj iz ALTA Skladov.

Ta trenutek je po Mastenovih besedah zelo pomemben dejavnik nizke cene tudi pričakovanje, da bi cena lahko glede na trenutne pogoje ponudbe in povpraševanja vztrajala na dnu še vsaj prihodnjih od dve do pet let. "Eden glavnih dejavnikov v tem mozaiku ohlajanja je tudi Kitajska," je dodal.

Napihnjene borze in nizke cene nafte
Nizke cene nafte so le eden izmed koincidenčnih indikatorjev recesije, ki v tem primeru po Mastenovem mnenju ni ključen. "Ta trenutek imamo poplavo napovedi v različnih smereh, da smo v novem borznem balonu, vemo že tri leta, kdaj bo počil, pa je vprašanje za najmanj nekaj milijard," je pojasnil in ob tem karikiral borzno dinamiko. "Če prodaš prezgodaj, lahko izgubiš vse, če prodaš prepozno, tudi izgubiš vse".

Ne gre za znak recesije, saj gre pri nizkih cenah nafte predvsem za vztrajanje pri visokem črpanju, medtem ko postaja svetovno gospodarstvo vse učinkovitejše in manj energetsko potratno, je dejal Mihalj in dodal: "Nizka cena nafte je vsekakor dobrodošla za potrošnika kot tudi za podjetja, saj tako pri potrošniku povečuje razpoložljivi dohodek in posledično raste poraba, kar je dobro za gospodarstvo kot tudi pri podjetjih, ki imajo zaradi tega vse nižje stroške in višje dobičke, kar se lahko zopet vlaga naprej v gospodarstvo".

ZDA odlično, problematični trgi v razvoju
Kazalnikov, da se realno gospodarstvo ohlaja na razvitih trgih, po Mihaljevih besedah ni. "ZDA z makropodatki za zdaj še zmeraj kažejo odlično stanje v gospodarstvu, Evropa pa je z vodenjem ekspanzivne monetarne politike in šibkim evrom na poti okrevanja. Bolj problematični so trgi v razvoju, ki imajo zaradi surovinske odvisnosti gospodarstva nizko gospodarsko rast ali pa so v recesiji. Tudi eno izmed največjih gospodarstev Kitajska se v zadnjem času ohlaja, kar je sicer slab signal za svetovno gospodarstvo, a vseeno dosega Kitajska zavidljivo gospodarsko rast," je pojasnil.
.

.
Slab začetek leta in strah investitorjev
Mihalj je komentiral tudi nekatere pozive v slogu "prodajte vse", ki razglašajo, da bo borzni balon zdaj, zdaj počil. "Gre za preobrat pri nekaterih investicijskih hišah, ki so tako rekoč čez noč obrnile ploščo in so zaradi slabega začetka leta na kapitalskih trgih postale pesimistične," je pojasnil in dodal, da je glavni krivec za negativne razmere na trgih predvsem Kitajska, ki ponovno poskuša razvrednotiti svojo valuto.

"Podobno se je dogajalo avgusta lani, ko je trge presenetila z razvrednotenjem in tako povzročila korekcijo na azijskih in tudi razvitih trgih. Trg je torej tokrat v strahu, da bi lahko Kitajska z namenom izboljšanja konkurenčnosti svojega gospodarstva dodatno znižala juan in tako povzročila močnejši dolar. Močnejši dolar že dela preglavice podjetjem v ZDA kot tudi vsem surovinam, in če se bi se začele zaradi tega močno ohlajati ZDA, potem bi bilo smiselno se deloma umakniti iz delniških naložb. Vendar pa Kitajska nima interesa, da bi močneje razvrednotila svojo valuto, kar pomeni, da so razmere za delnice vsaj na razvitih trgih v ZDA, še posebej pa v Evropi, ugodne. Treba se je zavedati, da bo tudi letos volatilno leto, kot je bilo lani, in da včasih tudi od 5- do 10-odstotna kratka korekcija ne pomeni, da treba vse prodati, saj trg lahko hitro nadoknadi izgubljeno," je pojasnil Mihalj.

Vpliv na slovensko gospodarstvo
"Za evropsko in slovensko gospodarstvo pomenijo trajno nizke cene nafte zelo velik plus, saj si po eni strani potrošnik veča razpoložljivi dohodek in ima možnost večje porabe, podjetja pa si nižajo stroške in povečujejo dobičke, države, še posebej Slovenija, pa si lahko prek višjih dajatev na energente polnijo proračun in se ni treba zaradi tega brezglavo zadolževati," je Mihalj opisal vsestransko pozitivne učinke nizkih cen nafte za Slovenijo.

Nizka cena nafte bo imela na slovensko gospodarstvo kot netouvoznico energentov pozitivne vplive, se je strinjal tudi Masten. "Globalno je še vedno kompozicija svetovnega gospodarstva taka, da ima nizka cena nafte določen pozitiven učinek," je sklenil.

Zakaj Savdska Arabija ne zmanjša črpanja?
Ključno vprašanje se tu postavlja, zakaj država, kot je Savdska Arabija, v okviru naftnega kartela OPEC ne omeji ponudbe in poskuša ustvariti pritiska na ceno, se je vprašal Masten in dodal, da imajo zaradi nizkih cen rekordne primanjkljaje v državnem proračunu. "Moč, ki jo imajo to narediti, je bistveno manjša kot prej, ko skrilavca še ni bilo. Če je bilo prej popolnoma logično, da so zlahka z omejitvijo ponudbe ceno dvignili čez mejnik 100 dolarjev za sod, pa lahko zdaj viri iz skrilavca kot popolnoma rentabilni pridejo na trg pri bistveno nižji ceni," je pojasnil omejenost OPEC-a pri manipuliranju s ceno.

Nizke cene ogrožajo srednjeročno in dolgoročno ponudbo nafte, saj so se investicije naftnih podjetij močno znižale že lani, letos pa bo padec investicij še večji, kar pomeni, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo pojavilo pomanjkanje na trgu in s tem višje cene, je Mihalj opozoril na upadajoče investicije. Nekatera predvidevanja naj bi že nakazovala, da bi lahko videli manjšo ponudbo nafte že v drugi polovici leta 2016.

"Dolgotrajno ne bo cena nafte zasidrana na dnu, saj imajo zaradi nizkih cen velike težave proizvajalke nafte iz združenja OPEC, ki dosegajo konkretne proračunske primanjkljaje, in ker so "naftni" dolarji trenutno edini večji vir financiranja proračuna, se bodo slej kot prej morale države OPEC-a sprijazniti in odnehati tako visoko produkcijo. Samo Savdska Arabija si lahko privošči vztrajati pri tako nizkih cenah, ker ima ogromne devizne rezerve, a tudi te se hitro krčijo," je sklenil Mihalj.