Alojz Jamnik je bil član uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) med letoma 1997 in 2002 ter od sredine leta 2007 do konca novembra 2009. Članom preiskovalne komisije je pojasnil razloge za številne dokapitalizacije NLB-ja. Kot ključnega izmed dejavnikov je izpostavil strategijo banke po vstopu belgijskega KBC-ja. Ta se je po njegovih besedah osredinjal na hitro rast in visok donos. Izplačevale so se dividende in z rastjo banke je kapitalski količnik padal, ker kapitala nista zagotavljala lastnika, ampak ga je banka pridobivala v drugih oblikah, med drugim s podrejenimi obveznostmi.

Jamnik se ni strinjal z izračunom bančne luknje. "Najprej jo boste morali dobro definirati," je odgovoril na vprašanje, ali se čuti odgovornega za luknjo, ki jo je s slabimi posojili soustvaril NLB. "Če so delnice Pivovarne Laško bančna luknja, je v tem sistemu nekaj zelo narobe ... Bile so prodane za nekaj deset milijonov evrov več, kot pa so bile odnesene iz NLB-ja," je ponazoril.

Različna obravnava dveh slovenskih bank
Kot primer je navedel tudi različno usodo Gorenjske banke in Banke Celje, ki sta bili zelo primerljivi banki. Vodstvo Gorenjske banke se je odločilo, da banke ne bo prepustilo državni sanaciji, in dve leti zatem, ko je bil ugotovljen kapitalski primanjkljaj v višini okoli 320 milijonov evrov, je regulator zahteval 12-milijonsko dokapitalizacijo. "To mi je strokovno nejasno," je dejal Jamnik. Banka Celje pa je šla po poti državne sanacije z razlastitvijo delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, državno dokapitalizacijo in pripojitvijo k Abanki. "Menim, da način ugotavljanja bančnih izgub pri primerjavi teh dveh bank kaže na velik problem," je dejal Jamnik.

Večkrat je izpostavil primera Istrabenza, pri katerem so banke sklenile sporazum in se poplačale s prodajo naložb, ter holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, pri katerih se je sprejetje tovrstnega sporazuma, čeprav je bil med bankami usklajen, ustavilo. Zakaj, Jamnik ne ve, ocenjuje pa, da bi samo s prodajo Heliosa pokrili polovico dolgov.

Bratje po različnih institucijah, družbah
Jamnik je zavrnil očitek, da so v banki oba holdinga vodili kot ločeni, ne povezani osebi, da bi jima omogočili višje kreditiranje. Prav tako je zanikal, da bi dejstvo, da je njegov brat Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, kakorkoli vplivalo na odobravanje kreditov holdingom, ki sta bila v lasti Mariborske nadškofije. Tudi glede odobravanja kreditov družbi SCT-ja, v katere upravnem odboru je bil njegov drugi brat Janez Jamnik, je dejal, da se je iz odločanja izločil in da ni vplival na kakršnokoli odločitev glede teh posojil.

Narat: Kredite smo podeljevali strokovno
Pred komisijo je na tokratni seji pričal še Matej Narat, ki je bil v upravi NLB-ja v dveh mandatih med letoma 2002 in 2009. Po njegovem je bila podlaga za hitro rast banke delničarski sporazum med državo, KBC-jem in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), na katerem so temeljili tudi strategija in letni načrti.

Tako kot Jamnik je poudaril, da je kreditni odbor odločal na podlagi strokovnih predlogov sektorja za upravljanje tveganj in komercialnega oddelka. O opozorilih, ki jih je sektor za upravljanje tveganj navedel v določenih primerih predlogov za kreditiranje podjetij, sta dejala, da je bila odobritev odvisna od konkretnega podjetja in namena kreditiranja.

Narat je povedal, da se je srečeval z direktorji posameznih podjetij na njihovo željo. To je normalno, se je, se in se bo dogajalo. "Nisem pa se dogovarjal o konkretnih poslih," je dodal. Na vprašanje, ali ga je župan Zoran Jankovič kdaj klical zaradi Grepa, je odgovoril z "ne", na vprašanje, ali je kdaj z njim govoril, pa je dejal, da ga pozna.

Predkazenski postopek
Na nekatera vprašanja o konkretnem primeru ni odgovoril, ker poteka predkazenski postopek. "S kriminalisti imam stike na njihovo iniciativo in sodelujem po svojih najboljših močeh," pa je odgovoril na vprašanje o sodelovanju Aktive pri dokapitalizaciji NLB-ja leta 2008, ki naj bi nato v podobnih zneskih, kot je sodelovala pri dokapitalizaciji, dobila kredit v NLB-ju.

Na vprašanja glede poslov, v katerih bi lahko financirali terorizem ali trgovino z orožjem, je odgovoril, da se ne spomni, da bi kdaj dobili opozorilo urada za preprečevanje pranja denarja. Povedal je še, da so imeli v banki za to področje posebej pristojnega človeka.

Dozdajšnje delo komisije
Parlamentarna preiskovalna komisija za preiskavo zlorab v bančnem sistemu nadaljuje preiskavo praks poslovanja v NLB-ju. Komisijo zanima predvsem, kje so razlogi, da je nastala bančna luknja, ki je v času recesije zahtevala znatno dokapitalizacijo slovenskih bank, največ prav NLB-ja.

Na zadnji seji je komisija zaslišala Borisa Zakrajška, ki je med letoma 2002 in 2008 vodil hčerinsko družbo NLB-ja. Zakrajšek je dejal, da je bančna luknja nesrečna zgodba, za katero pa stojijo ljudje z imeni in priimki. Ključen razlog je, da je bila rast kreditnega portfelja, tako Zakrajšek, absolutno previsoka.

Parlamentarna preiskovalna komisija je pred časom že objavila poročilo o dogajanju v nekdanjih Probanki in Factor banki. Komisija je v poročilu ugotovila slabe prakse v obeh bankah, ki sta poslovali s pomanjkljivim nadzorom, del krivde pa je komisija pripisala tudi bančnemu regulatorju.
Posnetka seje v celoti: