Najbolj zapravljiva je Hrvaška in najbolj varčni Makedonija ter Črna gora, medtem ko smo se Slovenci na lestvici zadolženosti uvrstili na drugo mesto, piše srbska Politika. Ko je v začetku 90. let prejšnjega stoletja Jugoslavija razpadla, je njen zunanji dolg znašal 14,6 milijarde evrov, danes pa je po izračunih Politike skupni dolg nekdanjih republik skoraj 96 milijard evrov, kar je 6,5-krat več.

Hrvaška trdno na prvem mestu
Vodilna Hrvaška je danes v tujini zadolžena za 35 milijard evrov, kar je desetkrat večji dolg kot pred 17 leti, ko ji je po ključu razdelitve pripadel 23-odstotni delež jugoslovanskega dolga. Do konca letošnjega leta naj bi po ocenah Hrvaške narodne banke dolg narasel na 36,5 milijarde evrov, še bolj pa je skrb vzbujajoč podatek, da je lani delež zunanjega dolga v BDP-ju znašal kar 87,8 odstotka.

Slovencem si ni treba beliti glave
Čeprav Slovenija s 30,7 milijarde evrov zunanjega dolga zavzema drugo mesto, pa Politika piše, da nas to niti ne bi smelo skrbeti, saj dolg lahko odplačamo. Od vseh držav Slovenija največ izvozi in je lani vrednost našega izvoza znašala 19,3 milijarde evra, medtem ko smo iz tujine uvozili za 21,4 milijarde evrov blaga. To pomeni, da 80 odstotkov uvoza pokrijemo z izvozom, to pa je v odstotkih gledano najmanjši primanjkljaj izmed vseh nekdanjih republik. Za primer: Hrvaška z izvozom pokrije le 50 odstotkov uvoza, ta je konec lanskega leta znašal 18,8 milijarde evrov.

Srbi imajo še prostor za zadolževanje
Na tretje mesto se je s 18,6 milijarde evrov dolga uvrstila Srbija, ki ji je pripadlo 38 odstotkov jugoslovanskega dolga, med razpadom pa je skupaj s Črno goro nasledila 5,5 milijarde evrov. Čeprav nekateri srbski ekonomisti opozarjajo pred dolžinško krizo, pa je Jurij Bajec, profesor na Ekonomski fakulteti v Beogradu, za Politiko izrazil malo manj pesimizma, saj po njegovem mnenju še vedno obstaja nekaj prostora za zadolževanje.

Opogumljajoče je, da za ekonomiste najbolj problematičen državni dolg v Srbiji ne presega tretjine skupne zadolženosti, meni Bajec, ki pa ob tem opozarja na drugo težavo - primanjkljaj v zunanji trgovini. Lani je namreč Srbija izvozila za 6,4 milijarde evrov blaga, a po drugi strani uvozila za 13,36 milijarde evrov, kar pomeni, da se z izvozom ne pokrije niti polovica uvoza. To bi lahko preraslo v hude težave, ko bodo usahnila tuja vlaganja, s katerimi se financira odplačevanje zunanjega dolga.

Z opozorili, da se Srbija bliža skupini najbolj zadolženih držav, se ne strinja direktor Centra za prosti trg Miroslav Prokopijević, za katerega je najpomembnejše, da se zmanjšuje javni delež dolga, saj država posojil v glavnem ne zapravlja racionalno, ko pa se zadolžijo posamezniki in zasebna podjetja, vedno oplemenitijo izposojeni denar. Kot dokaz, da visoka raven zadolžitve v gospodarstvu ne pomeni kaj veliko, Prokopjević izpostavlja primer ZDA, kjer je povprečen državljan zadolžen za 100.000 dolarjev, a jim vsi zavidajo njihov visok standard.

Posojila za obnovo po vojni
Skupni dolg Bosne in Hercegovine znaša 5,5 milijarde evrov, pri čemer je državni del dolga vreden dve milijardi evrov. S tem se BiH uvršča med zmerno zadolžene države, a je po prepričanju profesorja Rajka Tomaša z banjaluške Ekonomske fakultete težava v tem, da se posojila ne trošijo učinkovito in se, namesto da bi se iz enega evra potegnilo evro in pol, denar namenja za obnovo tistega, kar je bilo uničeno v vojni.

Makedonci imajo za 3,69 milijarde evrov skupnega zunanjega dolga. Po poročanju Politikinega dopisnika iz Skopja je junija letos zunanji javni dolg znašal 1,29 milijarde evrov, medtem ko so zasebna podjetja in posamezniki v tujini zadolženi za 2,4 milijarde evrov. Ob odhodu iz Jugoslavije je Makedonija s seboj prinesla za 664 milijonov dolarjev dolga.

Črna gora je v tujini zadolžena za 2,5 milijarde evrov, njen izvoz pa znaša le 600 milijonov evrov. Na drugi strani je vrednost uvoza 2,1 milijarde evra, vendar gre po mnenju poznavalcev Črnogorcem na roko to, da letos pričakujejo velike prihodke od prodaje nepremičnin in iz turizma.

G. V.