Samo dva tedna sta minila, odkar je bil donos desetletne nemške obveznice vsega 0,05-odstoten. Kdor je takrat vložil 10 tisoč evrov v nemško obveznico, se je torej zadovoljil z le petimi evri letnih obresti. Toda sledila je velika razprodaja (ko se cena obveznice zniža, se njena zahtevana donosnost zviša) in trenutno je donos nemške obveznice 0,37-odstoten. Seveda je to še vedno zelo malo – na začetku leta je bila donosnost 0,54-odstotna, pred enim letom pa skoraj 1,5-odstotna. A vendarle, takšen scenarij je mnoge ujel nepripravljene, prave razlage, kaj je v ozadju padca obveznice (in s tem višanja zahtevane donosnosti), pa ni.
"Carry-trade" se ne izplača več
Ena od možnosti je ta, da vlagatelji enostavno ne vidijo več potenciala za rast obveznic, potem ko so obrestne mere za desetletne papirje že skorajda ničelne. Možno je tudi, da je večji vlagatelj odprodal svoj položaj in na precej nelikvidnem trgu povzročil tektonski premik. Zanemariti ne smemo še enega dejavnika, to je t. i. "carry trade", ko si vlagatelji sposojajo denar v valuti, kjer so obresti izjemno nizke, in denar vlagajo v donosne finančne instrumente, tudi obveznice, kjer seveda računajo na kapitalski dobiček. Ker je evro zadnje dni začel naraščati, se jim ta strategija ne izplača več, zato so prisiljeni prodati obveznice in poplačati evrsko posojilo.

V območju evra aprila ni bilo deflacije
Občutno se je zadnji teden zvišala tudi zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice, in sicer z 1,85 na 2,12 odstotka, čeprav analitiki vedno manj verjamejo, da bodo Zvezne rezerve že junija začele zviševati ključno obrestno mero Fed funds, ki je od leta 2008 na ničelni ravni. Še več, večina napoveduje, da bo Fed čakal do decembra. Ameriška gospodarska rast je bila v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim vsega 0,2-odstotna, četrtletje prej pa je bila še 2,2-odstotna. Novica je oslabila dolar, tako da je treba za evro plačati že več kot 1,12 dolarja. Evru so zadnji teden pomagali tudi spodbudni španski makroekonomski podatki in seveda novica, da se je območje evra po štirih mesecih znebilo deflacije.

Kaj smo se naučili v finančni krizi? Nič!
Nazaj k obveznicam. Britanski časnik The Telegraph je opozoril, da negativne obresti, ki so letos zavladale na obvezniških trgih, tlakujejo pot k največjemu finančnemu zlomu v zgodovini. Z več kot 30 odstotki vladnega dolga v območju evra, gre za 2000 milijard evrov premoženja, se namreč na sekundarnem trgu trguje po negativni obrestni meri. Vlagatelji so torej pripravljeni vladam plačati, da jim posodijo denar. In to celo Španiji, ki je bila pred nekaj leti zrela za bankrot. Obvezniški balon se napihuje, države se še bolj zadolžujejo, sedmerica G7 je javni dolg od začetka krize povečala s skoraj 40 na okrog 120 odstotkov BDP-ja, tudi po svetu pa dolg narašča mnogo hitreje od rasti BDP-ja. Alarm, ki je zazvonil ob finančni krizi, je naletel na gluha ušesa, ugotavlja avtor članka.

Tvegane obveznice niti niso tako tvegane
Še en britanski tiskani medij, The Economist, pa ugotavlja, kako so z leti visoko tvegane obveznice, imenovane "junk bonds", postale relativno varen finančni instrument. Gre za obveznice, ki jih izdajo podjetja z nizko kreditno oceno, zato je večja možnost, da lastniki obveznic ne bodo poplačani. Toda izdajatelji teh obveznic so v resnici precej zanesljivi. Analiza, ki so jo naredili pri Deutsche Bank, je pokazala, da od leta 1983 le 4,9 odstotka izdajateljev ni plačalo svojih obveznosti. Po letu 2002 se je ta odstotek še močno znižal – če je bila do leta 2002 verjetnost, da se boš za obresti in glavnico obrisal pod nosom, 6,9-odstotna, je bila po letu 2002 le še 1,5-odstotna. Podatek je še zanimivejši, če vemo, da so bonitetne hiše po letu 2002 številnim podjetjem serijsko nižale kreditno oceno.

Cena brenta aprila poskočila za 21 odstotkov
Na delniških trgih aprila ni bilo optimizma, potem ko so indeksi zaradi ECB-jevega programa odkupovanja obveznic občutno naraščali. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.575 točk) je nazadoval za 0,4 odstotka, kar je njegov prvi letošnji minus na mesečni ravni. Frankfurtski DAX30 je prejšnji mesec izgubil več kot štiri odstotke. Večina evropskih trgov je bila v petek zaradi praznika zaprta, medtem ko Wall Street ni počival. Dow Jones se je na krilih triodstotne rasti Applovih delnic povzpel za odstotek in se spet zavihtel nad 18 tisoč točk. Cena nafte brent se je po objavi podatka, da je imel Irak aprila rekorden izvoz nafte, malenkost odmaknila od letošnjega vrha, za 159-litrski sod je treba plačati okrog 66,50 dolarja. Aprila je cena brenta poskočila kar za 21 odstotkov.