To se je začelo predvsem po koncu druge svetovne vojne in preraslo v velike številke, saj takšna po večini družinska podjetja, ki jih je skupaj okoli 3,4 milijona, zaposljujejo kar 20 milijonov delavcev. To je skupaj 70 odstotkov vseh delovnih mest v državi, poleg tega pa priskrbijo še 80 odstotkov vseh vajeniških mest.

Ta mala in fleksibilna podjetja, ki se lahko hitro prilagodijo trgu, pa s politiko v Nemčiji niso zadovoljna, čeprav so imela ravno z vlado Angele Merkel velika pričakovanja. Pravijo, da se politiki zbudijo le, ko gre nekaj narobe s kakšnim velikim podjetjem, za mala pa jih ne zanima.

Zahteva po znižanju stroškov
Pričakujejo ekonomske reforme, kot je denimo znižanje stroškov dela oziroma stropkov z delavci, saj se skoraj stereotipno bojijo cenejših poljskih proizvodov, po katerih tradicionalno škrti nemški kupec raje sega. Se pa zaenkrat ne pritožujejo nad posojili, ki so še vedno lahko dostopna in se odplačujejo po ugodnih obrestnih merah, kar omogoča veliko investicij ter uvajanja novih postopkov in tehnologij.

Pa na hitro skočimo v Slovenijo. Ugodne finančne vire za mala in srednje velika podjetja ministrstvo dodeljuje prek Slovenskega podjetniškega sklada, ki se pri izvajanju določenih programov povezuje tako z evropskimi finančnimi institucijami kot tudi s slovenskimi bankami.

Dobiček velikokrat ni na prvem mestu
Nemci veliko dajo tudi na tradicijo, saj podjetja prehajajo iz roda v rod. Lastnik pekarije, ki je prve sveže žemlje ponujala že leta 1853, Werner Gniosdorz pravi, da denar ni na prvem mestu, ampak je prej tu ravno omenjena zavezanost k tradiciji, volja in veselje do dela, poroča BBC.

Lastni pekarne pravi, da majhna podjetja niso le zaposlovalci, ampak imajo vez s tamkajšnjim okoljem, ljudem pomagajo in zato pomembno soustvarjajo družbeno klimo, sicer pa sami veste, kako je dobro kakšno reči s tamkajšnjim pekom ali pa cvetličarjem, ko se oglasite pri njih.