Ključno področje je zagotovitev stabilnih in konkurenčnih cen električne energije za gospodarstvo. Vlada jih ni zagotovila, medtem ko številne evropske vlade dokazujejo, da se to da, je povedal NSi-jev poslanec Jožef Horvat in dodal, da je predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize veliko razočaranje.

Veliko zaskrbljenost in nezadovoljstvo po njegovih besedah izražajo tudi reprezentativne gospodarske organizacije. "Na terenu pa med podjetniki vre, nezadovoljstvo med podjetniki je izjemno veliko," je povzel poslanec.

Po izračunih NSi-ja po tem predlogu zakona podjetja kljub pomoči ne bodo prišla na ceno manj kot 300 evrov za megavatno uro za elektriko. Poleg tega bodo prvi znesek povračil dobila šele konec marca 2023. "Bojimo se, da takrat nekaterih podjetij ne bo več," je dejal.

Birokracija blokira pomoč?

"Naša splošna kritika pristopa je, da vlada uvaja subvencije za vsa podjetja, te pa so zaradi birokratskih in administrativnih zahtev izjemno težko dostopne," je povedal Horvat. Ob tem je navedel, da nihče v Sloveniji iz nabora energetsko intenzivnih podjetij ne bo dobil pomoči, kot je predvidena v zakonu.

Glede enostavne pomoči je dejal, da evropski okvir zanjo ne predvideva nobenih omejitev, dovoljena je regulacija. "Vlada bi lahko za mala oz. srednja podjetja uvedla regulacijo za ceno elektrike na 200 evrov za megavatno uro, zdaj pa se se bo Spirit ukvarjal s približno 60.000 vlogami. Če bi z regulacijo rešili ta podjetja, bi se ukvarjali le s 500 velikimi podjetji," je povzel.

Pri posebni pomoči je subvencija omejena na 70 odstotkov porabe v letu 2021, ki ga je zaznamovala epidemija. "Predlagamo, da bi bilo treba določiti daljše referenčno obdobje," je dejal. Kritičen je bil do predloga glede čakanja na delo, saj mora podjetje polovico zneska, ki ga dobi, v 30 mesecih nameniti za zeleni prehod. "To je norost, podjetja bodo delavce preprosto odpuščala," je prepričan.

Varčevanje z ustavitvijo proizvodnje

Pri skrajšanem delovnem času se jim zdi omejitev delovnika na tedenski ravni na od pet in do 20 ur na teden nesmiselna. To bi moralo biti po njegovih besedah določeno na mesečni ravni. "Privarčujemo lahko samo, če lahko ustavimo proizvodnjo za recimo 14 dni, ne pa za štiri ure na dan ali en dan v tednu," je orisal.

Glede plina je vlada po Horvatovih besedah zaspala: "Ukrepa prepočasi in nezadostno." V NSi-ju predlagajo regulacijo cene za enostavno pomoč malim in srednjim podjetjem pri 200 evrih za megavatno uro. Vlada mora distributerjem energije, elektrike in plina kriti razliko med regulirano ceno in ceno, po kateri so jo dobavitelji kupili.

Kot je opozoril, imamo regulacijo cene plina za gospodinjstva, nekatere javne zavode in male poslovne odjemalce, a zgodilo se bo, da dobavitelji ponudb ne bodo oddali. "To se dogaja na Madžarskem in pri nas na področju javnih zavodov. Približno 86 slovenskih bolnišnic ne dobi ponudbe za električno energijo in bojimo se, da energentov preprosto ne bo," je povedal Horvat.