Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v javno obravnavo poslalo osnutek interventnega zakona, s katerim bi uredili ogrevanje za prebivalstvo v Šaleški dolini s spremembo režima obratovanja Teša do zagotovitve nadomestnega vira ogrevanja, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Po osnutku bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) opravljala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za odjemalce na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Teš bi deloval na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč, potrebno za zagotavljanje ustrezne količine toplote regiji, zato bo kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko.
833 milijonov evrov nadomestila
Ker je obratovanje Teša nerentabilno, je družbi treba zagotoviti zadostno nadomestilo države, ki bo omogočalo obratovanje za potrebe oskrbe odjemalcev s toplotno energijo ob upoštevanju pravil prava Evropske unije o državnih pomočeh, pravi ministrstvo.
Novi režim je predviden v času od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029. Za to obdobje je predvidenih skupno približno 833 milijonov evrov nadomestila, in sicer leta 2025 164,1 milijona, leta 2026 151,7 milijona, leta 2027 170,1 milijona, leta 2028 181,6 milijona in leta 2029 165,8 milijona evrov.
Denar bi se zagotovil v državnem proračunu iz namenskih prihodkov. Ti bi bili za omenjenih pet let dividende družb, ki bi jih Slovenski državni holding (SDH) v vsakokratnem letnem načrtu upravljanja opredelil v upravljavskem stebru energetika in bi se jih lahko porabilo le za izplačilo tega nadomestila.
Od 833 milijonov evrov bo po pojasnilih ministrstva za nadomestilo za obratovanje za zagotavljanje toplote potrebnih 680 milijonov evrov, kar naj bi se praktično v celoti pokrilo s povečanimi prihodki iz dividend energetskih družb, preostali del pa bo odplačevanje posojila pri Evropski investicijski banki (EIB) za gradnjo Teša 6.
Stranske produkte, med njimi elektriko, bodo prodajali
Teš bi stranske produkte, ki nastanejo pri proizvodnji toplote, kot so električna energija, elektrofiltrski pepel, sadra, sistemska voda in žlindra, prodal na trgu. Proizvedena električna energija se bo glede na osnutek v obsegu od 70 do 90 odstotkov predvidenega letnega diagrama proizvodnje za leto vnaprej prodala v enem ali več poslih najpozneje do konca tekočega leta.
Predvidene so tudi obveznosti za obe občini in distributerja toplote (trenutno je to Komunalno podjetje Velenje), in sicer bi morali ti zagotoviti nove proizvodne vire, ki bodo skupaj z vsemi drugimi razpoložljivimi nepremogovnimi viri zagotovili zanesljivo in varno oskrbo odjemalcev v obeh občinah s toploto brez blokov 5 in bloka 6 v Tešu do konca leta 2029. Že do konca leta 2027 pa bi morali zagotoviti vsaj 40 megavatov (MW) dodatne nazivne moči teh alternativnih proizvodnih virov za dobavo toplote.
Predvideno je tudi, da bi moral distributer toplote do konca leta 2028 prenoviti in dodatno izolirati distribucijski sistem, ki ga upravlja.
Ministrstvo je osnutek poslalo v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje ter tudi obema združenjema občin in skupnosti občin. Deležniki bodo lahko pripombe poslali do 27. oktobra. Ministrstvo jih bo proučilo in smiselno upoštevalo pri pripravi dopolnjene različice zakona do začetka novembra, je napovedalo.
Ohranitev delovnih mest
V sporočilu je poudarilo, da bo z novim režimom obratovanja zagotovljeno nadaljnje delovanje Teša in Premogovnika Velenje ter ohranitev delovnih mest. Po informacijah, s katerimi razpolaga ministrstvo, sta poslovodstvi Teša in premogovnika tudi že pripravljata načrt poslovanja v spremenjenih okoliščinah, ki v prihodnjih letih ne predvideva odpuščanj niti v Tešu niti v premogovniku.
Kot pravi, je interventni zakon prvi korak pri preobrazbi šaleške energetike, s katero bodo država in davkoplačevalci prihranili več kot 1,5 milijarde evrov v primerjavi z obratovanjem do leta 2033, kot je predvideno skladno z nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij iz januarja 2022.
Interventni zakon bo omogočil, da se pospešeno pripravita tudi oba zakona, ki sta ključna za preobrazbo Šaleške doline, in sicer zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, pravi ministrstvo in dodaja, da sta oba zakona tudi že v pripravi, še poroča STA.
Kako so zakon sprejeli v Šaleški dolini, kaj pravijo v Velenju?
V Velenju zakon, ki obsega 57 strani, še preučujejo, je za Radio Slovenija poročala Metka Pirc. So pa ob novicah o skorajšnjem popolnem zaprtju Teša, ki jih je minister Bojan Kumer prinesel v Šaleško dolino pred mesecem in pol, tako v Šoštanju kot v Velenju zakonu nasprotovali. Od vlade so zahtevali, naj javno predstavi vse dokumente, ki dokazujejo, da bi Teš znotraj HSE-ja skupino res pahnil v stečaj. Ne gre spregledati, da so interventni zakon pripravili v rekordnem času, medtem ko obljubljena dva ključna zakona za prestrukturiranje regije in zaprtje premogovnika čakajo že leto in pol, je še poročal Radio Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje