Načrtovali so, da bodo peči šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj kurili do leta 2054, zdaj v zraku visi vprašanje, ali bo šlo podjetje zaradi najrazvpitejše investicije v državi v stečaj, še preden bo poplačano posojilo Evropski investicijski banki.
Je naključje, da je novica odjeknila tik pred referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne, ki utegne stati toliko kot 10 Tešev 6 ali en celoten letni proračun slovenske države? Ali gre tokrat pri Tešu za reševanje zaposlenih, rudarjev in njihovih družin ali za načrte fantov iz energetike?
V studiu so bili: generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, nekdanji politik Gregor Golobič in ekonomist Maks Tajnikar. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.
Kaj bo s Tešem in kaj si želi vladajoča politika
Leta 2018 je bilo v studiu TV Slovenija dokaj burno. "Slovenija je danes priča temu, kako je lobi Teš 6 zmagal na celi črti," se je hudoval Gregor Golobič, nekdanji politik, ki je v nekdanji vladi Boruta Pahorja nasprotoval projektu Teš 6. Predstavniki so po drugi strani mirili javnost. "Ni treba nikogar strašiti. Podatki, ki vam jih tukaj posredujem: EBIDTA v družbi Teš, vsaj odkar sem jaz tam, nenehno rastejo," je tedaj dejal direktor Teša Arman Koritnik.
Na površju smo videli predvsem vrh ledene gore, zavajanje in korupcijo, sta poročala novinarja Tarče Žan Dolajš in Klemen Košak. Projekt je bil preplačan za kar pol milijarde evrov. V zraku pa je bil tudi najbolj črn scenarij. Golobič je že tedaj napovedal, da bo termoelektrarna že leta 2025 "stala, mrtva, nikoli odplačana, nasedla ...". In prav to se je zgodilo. Na začetku meseca je prišla novica: če država ne bo ukrepala, gre Teš v stečaj.
Pogled na številke je neizprosen
Od leta 2014 do lani je Teš tako rekoč ves čas v rdečem. Zakaj?
Leta 2017, leto dni po tem, ko je začel delovati šesti blok, je Teš za proizvodnjo ene megavatne ure elektrike porabil 64 evrov. V to so zajeti stroški premoga, emisijskih kuponov in stroški obratovanja elektrarne. Že takrat je bila cena na trgu precej nižja. V povprečju se je elektrika prodajala za 50 evrov na megavatno uro. Situacija pa se je čez leta samo še zaostrovala. Leta 2020 je imel Teš za produkcijo enega megavata elektrike 120 evrov stroškov. Tržne cene so bile to leto v povprečju okoli 38 evrov.
Prihodnost pa je še bolj črna. Tarča je neuradno pridobila projekcije, izdelane v državni energetiki. Te kažejo, da bi imel Teš leta 2026 kar 185 evrov stroškov pri proizvodnji ene megavatne ure električne energije, konkurenca pa naj bi takrat to količino na trgu prodajala za 89 evrov. Torej za več kot pol manj. "To pomeni, da vsaka dodatna megavatna ura, ki se proizvede, povečuje izgubo," je za Tarčo povedal direktor Elesa Aleksander Mervar.
Izguba bi ob nespremenjenem režimu obratovanja elektrarne do leta 2033 lahko dosegla celo dve milijardi evrov, krepko več, kot je stal že preplačan šesti blok.
Tudi če bi nam šesti blok podarili, danes ne bi bil več rentabilen. Premog je očitno predrag.
"Ta ugotovitev je vseeno pravilna. Ne samo premog. Dve težavi sta oziroma tri. Prva je raven veleprodajnih cen elektrike, pa je ta še najmanjša. Drugi težava so CO2 kuponi – in ta težava je najhujša. Tretja pa je bistveno nižji izkop lignita v Premogovniku Velenje in posledično bistveno nižja proizvodnja elektrike v Tešu," je komentiral Mervar.
Snovalci projekta Teš 6 so na začetku obljubljali ceno 2,25 evra na gigadžul. Pod dokument iz novembra 2010 so bili podpisani direktor Milan Medved, pomočnik direktorja Ludvik Golob in vodja kontrolinga Tatjana Krenker.
Velenjski premogovnik je celo obljubljal, da bo cena ostala takšna do leta 2054. A hitro se je izkazalo, da so bile te informacije milo rečeno zavajajoče. Cena lignita je danes skoraj trikrat višja, torej šest evrov na gigadžul.
Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, ki je zaradi bloka 6 obtožen več kaznivih dejanj, je danes zasebnik. Ne čuti se odgovornega za napačne ocene investicije. Pravi, da je nerealne podatke o cenah premoga in emisijskih dajatev v Teš pošiljal HSE. "Tako projekcijo tržne cene elektrike kot cene kuponov je vedno delala služba trženja na HSE. [...] Takrat je bil vodja službe trženja gospod doktor Tomaž Štokelj," je poudaril Rotnik.
Tomaž Štokelj je danes prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne, državne družbe, ki je samo od leta 2013 do leta 2020 za dokapitalizacije Teša in rudnika namenila skoraj milijardo evrov. Po 1. januarju prihodnje leto dokapitalizacije ne bodo več mogoče, trdi prvi mož holdinga, sicer nekdanji sodelavec Roberta Goloba v Gen-I-ju in poročna priča predsednika vlade. Šlo bi za nedovoljeno državno pomoč.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in HSE imata rešitev. Teš in premogovnik bi prenesli iz 100-odstotno državnega podjetja neposredno na državo, na Slovenski državni holding (SDH). Teš bi ob zmanjšani moči opravljal javno gospodarsko službo za ogrevanje Šaleške doline, elektrika bi bila le stranski produkt. Država bi morala kljub temu v Šaleško dolino letno pošiljati 100-milijonske finančne injekcije, čemur naj bi na sestankih nasprotovala finančni minister Klemen Boštjančič in vodstvo SDH-ja.
Vsi pa se ne strinjajo, da je prenos iz državnega podjetja na državo nujen. V Bruslju bi lahko država izpogajala državno pomoč. HSE, ki rekordno posluje, pa ima dovolj denarja, da bi lahko še naprej podpiral Teš in s tem tudi premogovnik, menijo kritiki.
Koliko so plačani v HSE-ju
Medtem ko se HSE želi znebiti nelikvidnega Teša, pa številni dvigujejo obrvi nad tamkajšnjimi plačami. Nekateri so dobili tudi več kot 30.000 evrov, 16 zaposlenih več kot 10.000 evrov, 106 zaposlenih pa več kot 4000 evrov neto. Plača ministra Kumra ne doseže tega zneska.
Najbrž so plače v HSE-ju visoke tudi zato, ker zaposlenim izplačujejo dve različni delovni uspešnosti, letno in kvartalno, ter še poslovno uspešnost. Generalni direktor HSE-ja Štokelj je lani prejel 169.000 evrov bruto, pa še 12 tisočakov sejnin.
Tudi v Tešu in Premogovniku, ki ne ustvarjata dobičkov, so direktorske plače zajetne. Za direktorje so po neuradnih podatkih kupili tudi več avtomobilov znamke Tesla. Iz premogovnika so za TV Slovenija odgovorili, da te avtomobile višjega cenovnega razreda najemajo na lizing.
Druge države so se dogovorile z Brusljem
Teš in Premogovnik bi lahko ostala na HSE-ju, če bi država pritisnila na Bruselj, je slišati. Da se da o državnih pomočeh pogajati, kažejo tudi primeri iz tujine. Na Poljskem so se po trdih pogajanjih z Brusljem dogovorili za državne pomoči termoelektrarnam. Poljaki celo brez blagoslova Evropske komisije z državnim denarjem zasipavajo premogovnike.
"Letos bi lahko za premogovnike zapravili skoraj dve milijardi evrov brez soglasja Evropske komisije. Evropska komisija to vidi, ampak se želijo izogniti velikemu političnemu škandalu, veliki politični vojni," je razložil poljski novinar in urednik Rafał Zasuń, ki meni, da lahko tudi manjše države pri komisiji izpogajajo odpustke.
Izpostavlja primer romunske termoelektrarne, ki je prenehala plačevati emisijske kupone. "Emisijske kupone je začela plačevati vlada, ampak ima sklenjen dogovor z Evropsko komisijo. Posredovali so ji datum zaprtja tega premogovnika," je dodal Zasuń.
Skoraj nemogoče pa je, da bi lahko Slovenija za Teš izpogajala odpis emisijskih kuponov. "Res je, posamezne države so tudi pri emisijskih kuponih na začetku te sheme izpogajale boljša izhodišča. Slovenije žal ni bilo med temi državami. A tudi za te države je prehodno obdobje poteklo. Danes za vse termoelektrarne v Evropi – kar se tiče emisijskih kuponov – veljajo enaka pravila," je komentiral eden največjih trgovcev z emisijskimi kuponi Boštjan Bandelj, ki je obenem tudi eden najbogatejših Slovencev.
Je Bandelj obogatel na račun Teša 6? "Belektron ne posluje s Tešem. Mi ne dobavljamo emisijskih kuponov Tešu 6. V lanskem letu smo več kot 99,9 odstotka našega prihodka ustvarili v tujini," je poudaril.
Zlato padalo za nekatere v vladi?
Še ena teza se pojavlja v slovenskih energetskih krogih. Glasi se: breme državi, smetana pa državnim energetikom. HSE bi se znebil težkega bremena Teša, nato pa bi sledilo združevanje obeh stebrov slovenske energetike, skupin HSE in GEN. Nastalo bi eno največjih podjetij v Sloveniji brez večjih bremen in z ogromnim denarnim tokom. Prav ta scenarij je kot cilj opredeljen tudi v strategiji upravljanja državnih naložb, sprejeti v času vlade Roberta Goloba.
"Se ... vzpostavi proizvodni elektroenergetski steber, znotraj katerega se izvedeta optimizacija poslovnih procesov in konsolidacija kadrovske in finančne moči," je zapisano.
Takšna finančna moč bi bila magnet za številne interesne skupine. Vajeti ključnih položajev v državni energetiki medtem še vedno držijo nekdanji tesni sodelavci in zavezniki predsednika vlade. Tomaž Štokelj je v HSE-ju, Dejan Paravan pa v GEN energiji. V dobre službe v energetiki pa si najverjetneje želijo vrniti tudi številni predstavniki aktualne oblasti. Poleg predsednika vlade je iz Gen-I-ja prišel minister Bojan Kumer. Iz Gen-I-ja je generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl, prav tako štirje poslanci Gibanja Svoboda. Si želi politika s konsolidacijo energetskih stebrov res trasirati pot v naročje in razkošje državne energetike?
Kdo je kriv? Kje so akterji?
V megalomanski korupcijski zgodbi gradnje šestega bloka za zdaj ni odgovarjal še nihče, je poročala novinarka Tarče Vanja Gligorović.
Pred kamero Tarče je stopil prvi mož te sage, Uroš Rotnik, ki še vedno trdi, da pri gradnji Teša 6 ni bilo nič narobe: "Mislim, da v mojem mandatu ni bilo nobene korupcije. Res pa je, da je ta projekt potekal v več mandatih direktorjev. Če se je kaj dogajalo za mano, ne morem komentirati. [...] Vedno sem imel razlago za svoje premoženje, vedno imam dokaze glede svojega premoženja in še enkrat ponavljam, nikoli nisem dobil nič od Alstoma niti od nikogar drugega."
Rotnik je bil pred nekaj leti pravnomočno obsojen zaradi tatvine dokumenta finančne uprave o prijavi svojega premoženja. Zaradi Teša ga je policija že večkrat ovadila. V primeru okoli 250-milijonskega oškodovanja pri gradnji šestega bloka, kjer sojenje že poteka, je prvoobtoženi. "Sojenje poteka tako, kot poteka vsako sojenje. Vsakič lahko povemo, argumentiramo naše stvari in za vsako stvar imamo argumente, da, še enkrat povem, nismo naredili nič narobe."
Danes se po lastnih besedah ukvarja s poslovodstvom. "Iščemo kupce po vsem svetu in dejansko delam v podjetju, kjer imamo več kot 80 odstotkov izvoza," je dejal za Tarčo.
Od 2022 ima Rotnik svoj espe za poslovno svetovanje. Je tudi direktor grosupeljskega podjetja GMM Proizvodnja v lasti njegovega bratranca Petra Tevža, nekdanjega predsednika uprave Telekoma in lastnika zdaj že propadlega podjetja Radeče Papir. Ravno prejšnji mesec pa je postal tudi direktor novoustanovljenega ljubljanskega podjetja Roneti za storitve, svetovanje in raziskave. Lastnici sta Tina in Neža Rotnik. Rotnikova žena Karmen Rotnik pa je še vedno zaposlena na Holdingu Slovenske elektrarne.
Nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje Milana Medveda kljub več klicem in sporočilu TV Slovenija ni priklicala, dosegljiv ni bil niti na domačem naslovu. Prav Medved je bil tisti, ki je zavajal s količinami in prenizko ceno premoga, na podlagi katerih so zgradili tako obsežen šesti blok.
Rotnik je zatrdil, da z Medvedom ni več veliko v stikih in se z njim vidi dvakrat ali trikrat na leto.
Medved je zdaj upokojenec, a še vedno aktiven. Je namreč mestni svetnik velenjske občine z list SLS in Naša dežela. Na zadnjih lokalnih volitvah je kandidiral za župana Velenja, a izgubil proti SD-jevemu Petru Dermolu.
Prav Dermol je bil v času investicije v blok 6 zaposlen v Tešu in eden izmed tesnih Rotnikovih sodelavcev. Pozneje je postal tudi direktor termoelektrarne, a ga je lastnik – HSE – po dobrem letu razrešil zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Še vedno pa je na Tešu zaposlena Dermolova žena Neca Dermol.
V Mestni občini Velenje ob Medvedu in Dermolu najdemo še zdaj upokojenega Franca Žerdina, ki je v času zagona investicije v šesti blok nadzoroval energetski holding. Žerdin je mestni svetnik z liste Socialnih demokratov, lani pa je prejel naziv častnega občana.
V sosednji občini Šoštanj je svetnik Franc Rosec, sicer tudi poslanec stranke SDS v državnem zboru. Rosec je najprej bil Rotnikov nadzornik v Tešu, pozneje pa je kot začasni direktor opustil pregon nekaterih ovadenih zaradi milijonskega oškodovanja Teša, med njimi tudi sebe. Tudi Rosec se je na zadnjih lokalnih volitvah potegoval za župana, a mu to ni uspelo.
Zoper Rosca in Dermola prav tako poteka predkazenski postopek zaradi poslov pri zadevi Teš.
"Vsi, vsa Slovenija je izigrana, po drugi strani pa prebivalci Velenja in Šoštanja že čisto na začetku. Žal so se oni pustili zavajati tem ljudem, ki so hoteli fino zaslužiti. [...] Sedanji župan Velenja je bil direktor Teša. Zakaj ni takrat začel delati, zdaj pa joka, da je vse narobe? Natančno je vedel, kaj bo s premogom, kaj bo z rudnikom in tako naprej. Predvsem prebivalci Šaleške doline bi morali svojim gospodarjem postaviti izračun, ne pa celotni Sloveniji," je komentiral predsednik nekdanje parlamentarne preiskovalne komisije o Tešu 6 Matjaž Hanžek.
Ali bo primer Teš 6 doživel tudi sodni obračun? Šaleški lobi je zdaj znova dobil svojo pravosodno ministrico Andrejo Katič. Ta je bila pred ministrovanjem ob Medvedu in Žerdinu v velenjskem občinskem svetu.
Od začetka policijske preiskave do zdaj je minilo že 14 let. Policija je ovadbo na tožilstvo podala pred 10 leti. Nato je do obtožnice minilo kar šest let. Še eno leto je trajalo do pravnomočnosti. In nato je spet minilo eno leto do dejanskega začetka sojenja. Do zastaranja zadeve v tej največji korupcijski zadevi zoper 12 obtoženih so samo še štiri leta.
Kaj pa politična odgovornost
Policija je nad prijavo Hanžkove preiskovalne parlamentarne komisije o Tešu 6 zoper nekdanjega premierja Boruta Pahorja in njegova ministra Franca Križaniča in Mateja Lahovnika očitno dvignila roke. Tožilstvo pa zadevo še preiskuje.
"Če bi to naredil navaden državljan, bi šel sedet," je svoje mnenje predstavil zaposleni v Premogovniku Velenje Ervin Hriberšek.
"Nekoga, ki je sendvič ukradel, bodo preganjali, zapirali, ljudje, ki pa poznajo koga in so na položajih, se jim nič ne zgodi," pa je dodala Franja Dobnik iz Šoštanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje