Davek se obračuna od avtomobilov in avtodomov s prostornino motorja nad 2.500 kubičnimi centimetri, teh pa je med vsemi prvič registriranimi vozili nekaj manj kot desetina. Dodatni davek na t. i. luksuzna motorna vozila je vlada vgradila v lani spomladi sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ. Tedaj je napovedovala, da se bo s tem v proračun steklo dodatnih sedem milijonov evrov.
Dodatni davek, ki se začne pri osmih odstotkih za vozila s prostornino motorja 2.500 kubičnih centimetrov in se nato v več korakih zvišuje do 16 odstotkov za tista, katerih motor ima prostornino 4.000 kubičnih centimetrov in več, so morali trgovci v šestih mesecih do konca lanskega leta obračunati za 574 vozil.

V proračun se je tako z uvedbo davka steklo 1,2 milijona evrov, medtem ko je davek na motorna vozila, ki ga je Slovenija uvedla sredi leta 1999, lani v proračun prispeval 40,6 milijona evrov. Ob uvedbi dodatnega davka, s katerim naj bi obremenili premožnejše, je vlada sicer napovedovala, da bo ta znašal približno petino zneska, ki se je od davka na motorna vozila v proračunu zbral do zdaj.

Prodaja vozil se je sicer lani v Sloveniji zmanjšala. Po podatkih Dursa je bilo leta 2011 v Sloveniji prvič registriranih 95.380 vozil, medtem ko jih je bilo lani le še 67.422 oz. 29 odstotkov manj. Med temi je bilo, kot omenjeno, v drugem polletju 574 takšnih, od katerih je bilo treba plačati še dodaten davek.