Andrej Šircelj je razložil, da bi bile obveznosti države manjše, če bi se vlada in Banka Slovenije odločili za stečaj bank, v katerem pa depoziti ne bi bili v celoti poplačani.

"Če bi se odločili za stečaj bank, ne bi prišlo do tega, da bi depoziti, ne glede na to, ali gre za pravne ali fizične osebe, ne glede na njihovo višino, bili v celoti poplačani, ampak bi to postal denar bank, povečal bi se kapital bank, ker bi se povečal kapital, bi prišlo tudi do tega, da bi bila obveznost države manjša, če ne bi prišlo do poplačil," je nazorno opisal mag. Šircelj.

Pri tem se je vprašal, zakaj v primeru omenjenih bank niso ukrepali že prej in zakaj smo še pred kratkim poslušali, da je naš bančni sistem kljub nekaterim težavam popolnoma stabilen.

"Postavlja se vprašanje, kakšna je strategija sanacije bančnega sistema, saj ne vemo, koliko bo potrebno za celotno sanacijo. Če tega ne vemo, se je težko vnaprej strinjati z nekim ukrepom," je povedal in opozoril, da želi v imenu stabilizacije bančnega sistema mnogo ljudi prenesti breme, ki so ga ustvarile zasebne banke, na davkoplačevalce, čeprav bi celotno odgovornost morali nositi lastniki, nadzorniki in pa vodstvo bank.

SDS bo sklical izredno sejo DZ-ja

Poslanska skupina SDS-a je na predsednika Državnega zbora Janka Vebra naslovila zahtevo po sklicu izredne seje zaradi likvidacije Factor banke in Probanke.

"V poslanski skupini SDS ocenjujemo, da izdaja državnih poroštev za morebitno kritje poplačil, ki jih bosta omenjeni banki imeli, ne bo pripomoglo k stabilnosti in sanaciji slovenskega bančnega sistema, temveč bo oškodovala slovenske državljanke in državljane za več kot milijardo evrov. Odgovorni za nastalo situacijo bodo pod botrstvom vladajoče koalicije na ta način iz teh dveh bank mirno umaknili svoj denar, financiranje tajkunskih poslov, ki sta jih izvajali dve zasebni banki, pa bodo plačali slovenski državljani," so zapisali pri SDS-u.

SLS meni, da gre za pozitivno potezo
Predsednik SLS-a Franc Bogovič meni, da je Banka Slovenije končno sprejela konkretnejšo odločitev in začela ukrepati na področju sanacije slovenskega bančnega sistema, čeprav optimalnih rešitev praktično ni več.

"V Slovenski ljudski stranki smo ves čas opozarjali, da je vloga Banke Slovenije kot pasivne opazovalke stanja bila v zadnjih letih popolnoma neprimerna in je vodila v katastrofo, to smo podkrepili tudi z večkratnimi pozivi k odstopu nekdanjega guvernerja BS dr. Marka Kranjca ter sklici izrednih sej Odbora DZ RS za finance in monetarno politiko. Osrednji bančni regulator namreč skozi krizo ni zmogel niti enega konkretnejšega ukrepa na tem področju, vse aktivnosti pa so se končale na ravni priporočil in opozoril," je povedal Bogovič.

Med drugim je tudi opozoril, da je nujnost sedanje likvidacije dveh manjših, celo zasebnih bank, rezultat ravno tega blefiranja in zatiskanja oči pred realnostjo ter posledica nevestnega dela v preteklosti kljub večkratnim opozorilom strokovne javnosti na resne težave manjših bank.

Ob tem pričakuje, da bosta izredni upravi Factor banke in Probanke sprožili vse postopke za temeljite revizije in preiskave osebnih ter poslovnih povezav med lastniki, nadzorniki, nekdanjimi upravami bank in prejemniki neodplačanih spornih kreditov.

ACH ne bo šel v stečaj
Pomočnica generalnega direktorja za korporativne finance ACH-ja in nekdanja nadzornica Factor banke Vera Mihatovič je za Večer povedala, da ACH zaradi likvidacije banke niti slučajno ne bo šel v stečaj, saj ima družba po njenih besedah veliko dobrih naložb. Ni pa želela razkriti, koliko slabitev bo v ACH-ju potrebnih zaradi likvidacije Factor banke. ACH je bil njen nekaj več kot 40-odstotni lastnik.

Izguba Perutnine Ptuj tudi na račun Probanke
Perutnina Ptuj je s skoraj 11 odstotki drugi največji lastnik mariborske Probanke, ki gre tako kot Factor banka v likvidacijski postopek. Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je pojasnil, da je slovenska bančna zgodba ena najbolj akutnih domačih problematik. Probanka in Factor banka pa sta le dva izmed členov v poskusih sanacije slovenskega bančnega sistema.

Glaser je tudi pojasnil, da se za dokapitalizacijo Probanke niso odločili, ker so zaradi splošne gospodarske recesije, na katero niso imeli vpliva, prilagodili svojo poslovno politiko in se usmerili v svojo osnovno dejavnost, kar je po njegovih besedah pridelava varne, zdrave in kakovostne hrane iz perutninskega mesa.

"Pri naši naložbi v Probanko gre za investicijo, ki smo jo realizirali v popolnoma drugačnih družbenih, ekonomskih in gospodarskih razmerah že pred dvema desetletjema. Od takrat je Perutnina v obliki dividend, ki so kumulativno znašale skoraj štiri milijone evrov, dobila del vložka povrnjenega, v letu 2012 pa je slabila del naložb v Probanko v višini dobrih devet milijonov evrov," je dejal Glaser.

Perutnina Ptuj je leto 2012 končala z 262 milijoni evrov prihodkov, kar je največ do zdaj, in z dobrima dvema odstotkoma več kot leto prej, vendar je kljub temu poslovala z izgubo. Prav zaradi slabitve naložbe v delnice Probanke pa je Perutnina Ptuj lani ustvarila 7,5 milijona evrov izgube.