Nadaljnji razvoj banke in slovenskega bančnega sistema pa bosta morda bolj kot od njenih novih lastnikov odvisna od okrevanja gospodarstva, ocenjuje Arhar. Boj za obstanek v slovenskem bančnem sistemu kljub oživljanju kapitalskih trgov po oceni Arharja ne bo lahek. Zato ga odločitev Slovenskega državnega holdinga, da proda tretjo največjo slovensko banko, ni presenetila. Če je lastnik ugotovil - in njemu moramo zaupati -, da je bil po dveh poskusih sanacije razočaran, je zanj to logična posledica. Glede vrednosti posla pa je poudaril, da je cena vedno konsenz dveh pogodbenih strank.

ZL: To je nezaslišano
Združena levica je prav tako razočarana nad prodajno ceno. "Da se je banka, v katero je država samo z zadnjo dokapitalizacijo vložila 870 milijonov evrov, zdaj prodala za 250 milijonov, je nezaslišano," je zatrdil vodja ZL-ja Luka Mesec. Po njegovih besedah si je država nakopala milijonsko luknjo s prodajo, zato se ta ne bi smela zgoditi.

Mesec je opozoril še na posledice prodaje za gospodarstvo. Banke so po njegovih besedah gonilo gospodarstva, ki omogočajo investicije, če pa se prodajajo špekulativnim skladom, se v ozadje potisne skrb za razvoj lokalnega in širšega gospodarstva ter se na prvo mesto postavi dobiček.

NSi: SDH je dosegel optimum
Medtem so v NSi bolj pozitivno naravnani do prodaje. Podpredsednik stranke Jožef Horvat je spomnil, da je bil konec leta 2013 NKBM tik pred stečajem, zato je Evropska komisija odobrila dokapitalizacijo pod pogojem, da se banka proda. To pa je po besedah Horvata potrdil tudi državni zbor.

"Mislim, da moramo biti zelo pazljivi, ko komentiramo prodajno ceno. Morda je v javnosti preveč dezinformacij v smislu, da smo NKBM dokapitalizirali s približno 800 milijoni evrov, zdaj pa jo prodajamo za 250 milijonov evrov," je povedal Horvat in dodal, da če takrat banke ne bi dokapitalizirali, bi šla v stečaj in bi največ izgubili varčevalci NKBM-ja. Izrazil je še prepričanje, da je Slovenski državni holding pri ceni dosegel optimum.

Na vprašanje, ali je zadovoljen s kupcem, je odgovoril, da ko je DZ sprejemal privatizacijski seznam 15 podjetij, parlament ni rekel, kakšnega značaja mora biti kupec, ali mora biti strateški ali ne sme biti sklad. "To je zdaj stvar okusa posameznika. Zagotovo pa bi si bolj želeli, da bi bila kupec kakšna velika evropska ali svetovna banka," je še povedal Horvat.

SMC in DeSUS nimata težav
Največji koalicijski stranki, SMC in DeSUS, pa po prodaji NKBM-ja višine kupnine nista problematizirali. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec tako ni želel špekulirati, ali je cena prava, saj da morajo to povedati strokovnjaki. Zanj je pomembneje, da "davkoplačevalci nikoli več ne bodo dokapitalizirali banke in plačevali zavoženih projektov, ki so posledica slabega dela nekaterih uprav, tudi v NKBM-ju".

Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je medtem pojasnila, da so bili med vrhom koalicije obveščeni o prodaji. "Prepuščamo nadaljevanje procesa pristojnim," je dejala in spomnila, da je politični del svoje v povezavi s privatizacijo NKBM-ja že povedal, med drugim s sprejetjem svežnja prodaje 15 podjetij.

Glede primernosti cene se Simona Kustec Lipicer prav tako ni želela izrekati, saj da za to ni ne pristojna ne referenčna. O tovrstnih ocenah tudi niso govorili na vrhu koalicije, je zagotovila.

SD moti cena
Vodja SD-ja Dejan Židan pa je opozoril na razliko med kupnino in višino dokapitalizacije. Izpostavil je dejstvo, da so davkoplačevalci v banko "dali bistveno več denarja, kot zdaj očitno znaša kupnina". Obregnil se je še ob same prodajne postopke, ki da so bili "očitno vodeni tako, da je ponovno samo en finančni sklad obstal kot kupec".

To se mu zdi strašno neobičajno, sam bi pričakoval, "da se bo pojavilo veliko kakovostnih institucij", je dejal vodja SD-ja in dodal, da bo od ministrstev za finance in gospodarstvo, ki imata predstavnike v SDH-ju, zahteval pojasnila o tem, kako so bili vodeni prodajni postopki.

Sam bi sicer raje videl, da bi bil NKBM uspešen, v rokah države oz. slovenskih lastnikov in bi prinašal visoke dobičke. A je spomnil, kaj se je z banke dogajalo. "Na koncu smo pa davkoplačevalci pokrili vse te neuspešne projekte," je pripomnil.

ZaAB: Partner ni strateški
Predsednico ZaAB-ja Alenko Bratušek skrbi prodajanje velikih državnih naložb finančnim skladom, ki niso strateški partnerji, pač pa imajo interes kupiti po čim nižji ceni in v kratkem prodati naprej po višji ceni.

"Kako bomo Slovencem pojasnili, da smo pred kratkim v to banko dali 800 milijonov evrov, prodajamo jo pa za 250 milijonov evrov," se sprašuje Bratuškova.

"Če bi dali jasne signale, da Slovenija išče strateške partnerje, bi finančni skladi vedeli, da nimajo kaj iskati pri tem," je še dodala.

Sindikat NKBM: Nekaj se je moralo zgoditi
Glede na situacijo v Novi Kreditni banki Maribor v zadnjih letih se je po besedah predsednice sindikata zaposlenih Mire Štiher nekaj moralo zgoditi. "Dobimo novega in 'pravega' lastnika, saj že tudi strokovnjaki ugotavljajo, da je na žalost država najslabši lastnik," je povedala v odzivu na prodajo ameriškemu skladu Apollo in EBRD.

Prodaja je del zavez ob državni pomoči banki, zato jo morajo po njenih besedah tudi zaposleni sprejeti kot dejstvo. "Ali pa je Apollo pravi, še ne vemo. Bo pokazal čas, je pa edini, ki je bil pripravljen banko kupiti," je dodala.

Štiherjeva še ni bila v stiku z novimi lastniki, pa tudi aktualna uprava sindikatu ni predstavila njihove vizije. Zato še ne ve, kakšne posledice bo imela prodaja na več kot tisoč zaposlenih v tej banki. "Vemo edino to, da nas že, odkar se govori o prodaji, kar naprej preštevajo in 'zmanjšujemo' število zaposlenih ob istočasnem zaposlovanju kadrov iz zunanjih virov. Vizijo pa nam bo po napovedi zdajšnjega predsednika uprave že v četrtek predstavil novi lastnik sam," je pojasnila.

Fištravec upa na pozitivne učinke
"NKBM je pomembna, celo najpomembnejša finančna institucija regije, zato je za nas ključnega pomena, da prodaja ni špekulativna, ampak da je poslovno utemeljena in da dobimo lastnika, ki ima poslovno vizijo razvoja banke. Okoli banke je namreč možen tudi razvoj regionalnega gospodarstva," je dejal Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor. V odzivu na prodajo je izrazil upanje, da bo prodaja NKBM-ja prinesla pozitivne učinke za širšo regijo.

Mariborski mestni svet je na zadnji seji konec maja pozval državo k transparentni prodaji te banke in zagotovitvi, da bo NKBM še naprej deloval družbeno odgovorno. "Veliko projektov je banka do pred kratkim podpirala in želimo, da bi ta podpora ostala tudi pod novim lastnikom," je dejal Fištravec.

Nova Kreditna banka Maribor je na primer dolgoletna generalna pokroviteljica Festivala Lent, podpira pa med drugim tudi tekmovanje za Zlato lisico, Slovensko narodno gledališče Maribor, več športnih klubov in Zvezo prijateljev mladine Maribor.