Ministrstvo za delo je dalo prejšnji teden v javno obravnavo zakonski predlog o evidencah na področju dela, zdaj veljavni zakon pa želi nadgraditi v smeri preprečitve zlorab predvsem na področju vodenja evidenc o izrabi delovnega časa. Cilji novele so jasnejša določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, zagotovitev možnosti delavca, da se seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa, zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora ter zagotovitev spoštovanja določb o delovnem času in zagotavljanju počitkov in odmorov, izhaja iz predloga.

Mesec zagotavlja, da zakon ne prinaša "štempljanja" na delovnem mestu

Predlog zakona je požel precej razburjenja. Minister Luka Mesec je prejšnji teden tvitnil, da si predloga novele ni izmislila Levica, temveč je predlog v usklajevanju na Ekonomsko-socialnem svetu že od leta 2017 in da so se zaradi številnih kršitev na prvem sestanku sveta dogovorili, da imajo delodajalci še en mesec časa, da predlagajo popravke oz. izjeme. Po njegovih besedah ne gre za poseganje v svobodo dela ali v svobodno gospodarsko pobudo, pa tudi ne za to, da bi zdaj vsem, ne glede na to, kaj delajo in od kod, dali kartice in od njih zahtevali, da se hodijo "štempljat" v pisarne. Ureditev po njegovih besedah ostaja taka, kot je, le da bo moralo biti popisovanje ur po novem digitalno.

OZS: Na kakšen način se bo evidentiral delovni čas, mora biti v domeni delodajalca

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kot so zapisali v sporočilu za javnost, predlogu nasprotujejo. "Bistveno je, da se evidentiranje delovnega časa vodi pravilno, pa naj gre za elektronsko ali ročno evidentiranje. Odločitev o tem, kako se bo evidentiral delovni čas, pa mora biti v domeni delodajalca. Poleg tega za številne storitvene dejavnosti, kjer se delo opravlja na terenu, elektronsko evidentiranje predstavlja dodatne birokratske ovire in dodatne stroške za delodajalca," je zapisal predsednik zbornice Blaž Cvar.

V OZS-ju poudarjajo, da obsojajo vsakršne kršitve pravic delavcev, a menijo, da tudi elektronsko evidentiranje delovnega časa kršitev ne bo preprečilo. Če ni nadzora in predvsem zaupanja med delodajalcem in delavcem, potem se lahko kršitve dogajajo tudi pri elektronskem načinu evidentiranju časa, navajajo. Predvsem pa je po njihovem mnenju treba vedeti, da večina delodajalcev vzorno skrbi za svoje zaposlene in pravilno vodi evidence delovnega časa.

Predlog po navedbah OZS-ja prinaša tudi številne druge pomisleke, med drugim, kako bi se elektronsko evidentiranje izvajalo v praksi, na terenu. Na zbornici izpostavljajo primer delodajalca, ki ima denimo slikopleskarsko dejavnost in na isti dan tri naročnike na treh različnih lokacijah in na vsako od teh lokacij pošlje po enega delavca. "Kdo in na kakšen način bi v aplikacijo vpisoval čas prihoda in odhoda z dela, če se hkrati s predlogom sprememb zahteva, da se na kraju opravljanja dela hranita evidenca o izrabi delovnega časa in dokumentacija? Sklepamo, da bi moral delovni čas evidentirati delavec sam s pomočjo mobilne aplikacije," so ponazorili.

Predlagane rešitve, tako OZS, odpirajo številna vprašanja, tako z vidika točnosti vpisanih podatkov kot tudi s področja varovanja osebnih podatkov in financiranja tovrstnih rešitev. "Vztrajamo pri tem, da bi moral imeti delodajalec možnost izbire, torej bodisi elektronsko bodisi ročno evidentiranje delovnega časa. Možnost izbire imajo tudi v sosednjih državah, po katerih se radi zgledujemo – Avstrija, Nemčija, Italija," so še zapisali v sporočilu.