Kmetijci morajo vedeti, da dolgoročno ni vzdržno živeti samo od državne intervencije, pač pa se mora kmetijski sektor truditi za konkurenčnost, je poudaril Pahor. Ob tem je ugotovil, da se niso uresničile napovedi, da bodo tovrstni sejmi izgubili čar in postali presežni, ker v nasprotju s sodobnimi tehnologijami ohranjajo pravi človeški stik.
"Mislim, da je to tudi glavno sporočilo tega sejma, da je zato tako obiskan in od tod izvira njegov pomen tudi danes," je med drugim povedal Pahor. Njegova sporočilna vrednost tako strokovni kot najširši javnosti je po Pahorjevih besedah ta, da je Slovenija v nekem smislu posebna dežela v tem, da polovica prebivalstva živi na podeželju in polovica v mestih.

Ob tem je dodal, "da se mi kot država ne trudimo, da bi to razmerje spremenili v prid urbanega, da tudi želimo, da tako ostane in da od tod izvira nenadomestljiva vloga in s tem naloga države, da poskrbi za to, da ta polovica, ki ostaja na podeželju in skrbi zanj, tako v socialnem, kulturnem kot tudi nacionalnem smislu, uživa vsaj približno enako kakovost življenja, kot ga tista, ki živi v urbanem okolju".

Težave z grajenjem in uničevanjem kmetijskih zemljišč
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je povedal, da zdaj iščejo dodatne rešitve za poenostavitve oziroma bistveno manj administriranja, in da so registrirali več kot 15.000 dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja nekaj manj kot 5.000 kmetij, od letos pa se lahko kmetje samostojno odločijo, ali želijo voditi računovodstvo ali ne, s čimer je razbremenjenih več kot tisoč kmetij.

Spomnil je tudi na težave pri pridelavi hrane zaradi erozije, zaraščanja in onesnaženja. Zato je po njegovih besedah okoljski program prvič izrazito usmerjen na območja, kjer je najintenzivnejše kmetovanje. Velike pritiske na ministrstvu čutijo tudi zaradi novih gradenj na kmetijskih zemljiščih, vendar vztrajajo, da ne bodo spremenili stališča, da je treba zemljišča varovati, pri čemer pa potrebujejo podporo, je še povedal Židan.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pa je v nagovoru dejal, da kljub vse prej kot idealnemu stanju v slovenskem kmetijstvu in gospodarstvu sejem kaže optimistično podobo. Gornjeradgonski župan Stanislav Rojko je poudaril, da s sejmom živijo tudi domačini. Cveto Zupančič s kmetijsko-gozdarske zbornice je ob tem opozoril, da moramo zaščititi domači trg pred novimi lastniki, ki vedno znižajo stroške in povečajo dobiček. Peter Vrisk iz zadružne zveze pa je poudaril, da naj bi družinskim kmetijam omogočili razširiti površine z državno zemljo, saj se jim zdaj račun na kmetijah ne izide.