"Trenutno zasedamo 9. mesto med 28 članicami. Seveda pa je pomembneje, kaj smo s temi "počrpanimi" sredstvi tudi v resnici naredili," je o uspešnosti črpanja evropskih sredstev povedala ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.

Gostja tokratne spletne klepetalnice je bila ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj. Slovenija vstopa v novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike in njeno ministrstvo pokriva pet najpomembnejših skladov (kohezijski, regionalni, socialni, kmetijski in ribiški sklad), iz katerih bo lahko Slovenija počrpala največ evropskih sredstev. Po navedbah ministrice je v teh skladih za Slovenijo namenjenih 4,1 milijarde evrov. "Ker sem po naravi realističen optimist, verjamem, da bomo uspešni in jih bomo v Slovenijo spravili v celotnem obsegu," pravi ministrica Smerkoljeva.

V klepetalnici je ministrica tudi razkrila, kako uspešna je bila doslej Slovenija pri črpanju evropskih sredstev, kateri so bili najuspešnejši projekti in kakšen učinek za blaginjo ljudstva so dosegli.

"Če govorimo o črpanju, potem sama to vedno povežem s tem, koliko denarja nam je uspelo potegniti iz EU-ja v našo Slovenijo. Tu smo v zgornji sredini evropskih držav - trenutno zasedamo 9. mesto med 28 članicami. Seveda pa je bolj pomembno, kaj smo s temi "počrpanimi" sredstvi tudi v resnici naredili. Na primer, ustvarili smo več kot 6000 delovnih mest, povečali delež študentov naravoslovja s 6,8 odstotka v letu 2007 na 9,5 odstotka v letu 2014, podprli več kot 3000 malih in srednjih podjetij, spodbudili za 1,75 milijard evrov zasebnih vlaganj, da ne govorim o infrastrukturnih in lokalnih projektih," je navedla.

Ob tem je poudarila, da je morda treba poudariti, da smo z evropsko kohezijsko politiko podprli več kot 5.000 projektov, od velikih infrastrukturnih projektov, kot so železnice, avtoceste, regionalne ceste, čistilne naprave, kanalizacije, vodovodi, pa do malih in srednje velikih projektov v mala in srednja podjetja, v aktivno politiko zaposlovanja v izobraževanje in usposabljanje. "V naši akciji, kjer so lahko izbirali upravičenci, pa je bil izbran kot omembe vreden projekt - Podjetno v svet podjetništva," je dodala.

Evropska sredstva pa niso zgolj uspešnica, saj je EU v preteklosti ustavil črpanje sredstev zaradi nepravilnosti, ki so jih zagrešile tudi inštitucije, kot je mariborske univerza (nepravilnosti pri gradnji Medicinske fakultete v Mariboru.

"Naj bom tehnična - ko v zobnike zaide pesek, se le-ti začnejo počasneje vrteti in škrtajo in to škrtanje so tudi nepravilnosti. Potrebujemo stabilen sistem, stabilen organ upravljanja in potem bo tudi nepravilnosti manj. Ne bomo se jim pa nikoli čisto izognili. Treba pa je tudi poudariti, da večino nepravilnosti ni namernih. Dogajajo se večinoma na nivoju izvedbe projektov in so ponavadi prej ali slej tudi rešljive. Nekaj pa je takih, ki jih nočemo, in se dogajajo načrtno. Tu pa seveda potrebujemo, kar sem prej poudarila, stabilen sistem, ki bo omogočal njihovo odkrivanje," je o nepravilnostih še dejala ministrica Smerkoljeva.