zaposlil 15 delavcev, ob zagonu celotne tovarne več kot dvesto. In prošnje za delo v Italiji množično dežujejo, čeprav še niso objavili razpisa.

Kot je znano, se je Pipistrel odločil za petmilijonsko naložbo v Italiji, ker Slovenija nima sklenjenega dvostranskega letalskega sporazuma, torej jih iz Slovenije ne more izvažati na ameriški trg.

Pipistrelov e-nabiralnik je poln … Ivo Boscarol, ustanovitelj in direktor Pipistrela: "Samo ta konec tedna smo prejeli 240 prošenj, sicer pa dobimo več kot sto prošenj na dan. Pa še nismo objavili nobenega razpisa … Zadnje dni je večina prosilcev za službo iz Slovenije. Na začetku gradnje pa so deževale predvsem prošnje sosedov, Italijanov. Več kot osemsto jih je …"

Pipistrel bo spomladi zaposlil prvih 15 delavcev, v polnem zagonu tovarne pa jih bo v Italiji delalo prek dvesto. Med prvimi, ki bodo dobili službo, bodo: proizvodni pilot, trije za končno montažo letal in dva delavca za pripravo ter odpremo letal. Delo bodo takoj dobili tudi: delavec za pripravo dokumentacije in spremljanje dobav do končne lokacije, dva delavca za pripravo in vgradnjo elektroskopov, delavec za pripravo in servis motorjev, skladiščnik, delavec na oddelku kakovosti, potrebujejo nekoga pri vhodnem nadzoru materiala, pri nabavi in pri prodaji rezervnih delov.

Boscarol je prepričan, da bodo v množici prosilcev našli prave sodelavce: "Mi si želimo strokovne in odgovorne delavce. V letalski industriji je odgovornost prav vsakega v verigi zaposlenih izjemna. Nihče ne sme zatajiti, saj gre za varnost ljudi v naših letalih. Mi ne sprašujemo po potnem listu ali osebni izkaznici, mi hočemo dobre sodelavce. Tako so pri nas – poleg naših, Slovencev – že zdaj zaposleni Nemci, Italijani, Kanadčani …"

V Pipistrelu je zdaj sto zaposlenih, skupaj s kooperanti pa je od ajdovskega proizvajalca ultralahkih letal odvisnih 150 družin.

Na Pipistrelovem gradbišču italijanski oblastniki
Zaključna dela na Pipistrelovi tovarni v Gorici si je prvič ogledal župan sosednjega mesta Ettore Romoli. Tudi on računa na delovna mesta – za Italijane: "Na začetku bodo zagotovo tu Pipistrelovi delavci iz Ajdovščine, iz Slovenije – saj imajo oni vsa potrebna tehnična znanja za tako zahtevno letalsko proizvodnjo. Potem pa upam, da bo tu dovolj delovnih mest tudi za naše, italijanske delavce."

Gradbišče so si ogledali tudi predstavniki Trgovske zbornice sosednje Goriške. Trudijo se, da bi letališče, ob katerem stoji nova Pipistrelova tovarna, oživili. Šele s prihodom Pipistrela na goriško letališče Rojce (letališče Duca D'Aosta) so se namreč sosedje "prebudili". 150 hektarov letaliških površin je samevalo več kot 60 let, hangarji so propadali … Gianluca Madriz z goriške Trgovske zbornice: "Prav včeraj smo imenovali ekipo, ki bo skrbela za obnovo infrastrukture na letališču in ustanovili družbo, ki bo upravljala letališče Duca D'Aosta v Gorici. Ivo Boscarol nam je pravzaprav odprl oči. Zdaj delamo z roko v roki in letališče bo prav s pomočjo slovenskega podjetnika svetovnega slovesa znova zaživelo."

Kar nekaj let je bilo letališče tudi "blokirano", zdaj pa je italijanska Državna ustanova za civilno letenje Enac izdala ponovno dovoljenje za njegovo delovanje. Piloti jadralnih, ultralahkih in drugih letal imajo zdaj na voljo sedemsto metrov dolgo vzletno stezo, še dve bosta nared v kratkem. Obnovili so tudi stari hangar. Odgovorni za polete pri združenju Duca d’Aosta Bartolomeo Conti je povedal: "Za popolno prenovo hangarja je zaslužen predvsem ajdovski podjetnik in lastnik podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, ki je priskrbel potrebno vsoto, zato mu je pred nedavnim združenje Duca d’Aosta podelilo tudi častno članstvo."

In vse to bi lahko bilo v Sloveniji …
Pipistrel čez mejo, v Gorici, končuje 6000 kvadratnih metrov velik objekt, vreden pet milijonov evrov. Uporabno dovoljenje naj bi dobili aprila. Zatem bodo gradili še eno, 4000 kvadratnih metrov veliko zgradbo, ki naj bi bila končana do leta 2018. Vrednost skupne naložbe je osem milijonov evrov. In vse to bi lahko stalo v Sloveniji …

"Res je velika škoda, da Slovenija ni znala izkoristiti te priložnosti," je razočaran Ivo Boscarol … In nadaljuje: "Žal sem moral poiskati drugo rešitev. Ultralahka letala za ameriški trg namreč pri nas, v Sloveniji, ne moremo izdelovati. Slovenija z ZDA še ni sklenila bilateralnega sporazuma, ki bi slovenskim podjetnikom, ki izdelujejo letala ali opremo za letala, omogočil prodajo svojih izdelkov na ameriškem trgu. Zato sem pred petimi leti v Italiji ustanovil podjetje. Mi smo že do zdaj letala za ZDA izdelovali v Italiji, vendar v najetih prostorih. Zdaj bomo vse preselili sem, v Gorico. Slovenski birokraciji je očitno vseeno. Jaz pa se moram odgovorno vesti do svojih zaposlenih in zato sem našel to možnost v Italiji."

Spomladi torej začenja proizvodnjo, poleg letal za ameriški trg bo v sosednji Gorici v Italiji Pipistrel izdeloval tudi štirisedežno Panthero. Najprej bo 15 zaposlenih, do konec letošnjega leta 30. Ko bo tovarna v polni zmogljivosti – bodo v njej vsak dan naredili eno letalo in imeli bodo 200 zaposlenih.

Pipistrel tam, kjer brata Rusjan
Pipistrel je tri hektare zemljišča ob goriškem letališču Rojce (letališče Duca D'Aosta) dobil v uporabo za štirideset let – in sicer mu ga je podelila italijanska Agencija za civilno letalstvo – ENAC. Prav tako mu je italijanska državna agencija podelila koncesijo za 40-letno brezplačno uporabo letališča. Od prošnje v Rimu do končnega dovoljenja je pretekel samo en mesec in šest dni!

Pa vendar je v Pipistrelovi naložbi v Italiji ogromno slovenske simbolike. Boscarol poudarja: "Na letališču Rojce, kjer mi gradimo, sta namreč prve letalne poskuse opravila brata Rusjan. Dobro stoletje je, odkar je z Malih Rojc poletelo letalo Eda I, ki ga je z bratovo pomočjo izdelal in pilotiral goriški Slovenec Edvard Rusjan. Ta polet je obveljal za prvi tovrsten dosežek v Evropi. Z njim sta se brata Rusjan v zgodovino zapisala kot pionirja slovenskega ter tudi svetovnega letalstva. Upam in verjamem, da bi bil Rusjan danes ponosen, da smo mi tu."

Posel z Indijo v polnem teku
"Kljub naložbi v Italiji, delo in razvoj doma v Ajdovščini, tečeta 'na polno'", zatrjuje Boscarol. Zaradi pogodbe z indijsko vojsko, ki ji bo Pipistrel v dveh letih dobavil 194 letal, je letošnja proizvodnja že tako rekoč prodana. "Letala za Indijo delamo samo v Ajdovščini, saj je to po pogodbi naša obveza. Prva štiri že izdelujemo. To bodo štiri letala, na katerih bodo naši inštruktorji šolali njihove, indijske inštruktorje. Serija pa se bo začela z jesenjo. Po dobavi 194 letal pričakujemo še dodatna naročila, končna številka bo 300 letal za Indijo," napoveduje Boscarol.

Lani je Pipistrel prihodke od prodaje povečal za osem odstotkov – na 12,3 milijona evrov. Njihovo italijansko podjetje Pipistrel LSA jih je ustvarilo za 1,2 milijona. Skupaj s prihodki od sončne elektrarne na domicilnem objektu v Ajdovščini in drugimi prihodki – je lanska skupna številka 14,5 milijona evrov prihodkov in poldrugi milijon evrov čistega dobička. Za letos napoveduje Boscarol vsaj 20 milijonov prihodkov od prodaje. Vsa letala izvozijo, dve tretjini izven Evrope. Lani so se usidrali še na novih trgih v Aziji – Nepal, Laos in v Afriki – Ekvatorialna Gvineja, Gabon.

Nova evropska uredba za električna letala
Pipistrelu se odpirajo nove možnosti za prodajo električnih letal tudi s pričakovano novo evropsko uredbo. Evropska komisija je namreč predlagala povečanje dovoljene teže ultralahkih letal na 540 kilogramov. "To je pomembno, saj so zaradi baterij električna letala težja od tistih na motorni pogon. Zdaj so lahko registrirana samo kot eksperimentalna, kar je omejitev pri uporabi. Z novo uredbo o dovoljeni večji teži, pa bomo naša električna letala lahko uporabljali za šolanje pilotov v tej kategoriji, kar nam odpira nov trg za letalo "alpha electro", ki smo ga razvili prav za ta namen," pojasnjuje Boscarol. Seveda mora to spremembo predpisov potrditi še evropski parlament in potem še nacionalne letalske organizacije. To naj bi bilo še letos.