Na Koroškem številke prizadetega drevja že presegajo lanske v tem času, močno je ponekod prizadet nižinski smrekov gozd.
Na Koroškem je trenutno največ žarišč napadov podlubnikov v Mislinjski in Muški Dobravi. Gozdarji slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so letos doslej na celotnem območju enote za posek označili okoli 34.000 kubičnih metrov prizadetega lesa, lani v istem obdobju pa slabih 20.000 kubičnih metrov. Lani je bilo v celem letu v gozdovih na območju slovenjgraške enote ZGS-ja zaradi napadov podlubnikov saniranih prek 70.000 kubičnih metrov lesa.

"Zanimivo je to, da se je spet pojavil škodljivec, ki se je prej pojavljal v precej manjšem obsegu. To je mali in veliki smrekov kapar. Poleg tega je letos več napadov malega lubadarja, ki je bil sicer prej prisoten, a ne v takem obsegu," je povedal vodja slovenjgraške območne enote ZGS-ja Milan Tretjak. Prizadet je predvsem nižinski gozd v Mislinjski Dobravi na območju Mislinjske doline in gozd v Muški Dobravi v Dravski dolini.

Gozdovi že načeti zaradi vročine
Tretjak med možnimi razlogi navaja, da so verjetno vročinski valovi - zdaj je za prihodnji teden napovedan že tretji letos - gozdove toliko načeli, da je njihov imunski sistem zelo prizadet. Ob tem pa kot neznačilne ali drugačne od prejšnjih let navaja znake pojavnosti lubadarja, kar stroki letos dodatno povzroča sive lase.

Pri sanaciji so bili doslej koroški lastniki gozdov zelo odzivni, pravi Tretjak in dodaja, da pa se tako med lastniki kot tudi med gozdarji že pozna utrujenost pri spopadanju z napadi podlubnikov. Gozdarji in lastniki gozdov v okviru zakonskih možnosti organizirajo dodatno strojno sečnjo, organizirano so se lotili tudi mletja sečnih ostankov, prav tako lastniki ne čakajo na izdane odločbe, ampak lahko takoj začnejo sekati prizadeti les.

Tretjak pravi, da bi bil za rešitev nastalega položaja zelo dobrodošel interventni zakon, pa tudi zakon o dodatnih ukrepih za varstvo gozdov in odpravo posledic škode zaradi podlubnikov, saj predlogov za ureditev razmer ne manjka.

Na območju nazarske območne enote ZGS-ja v zadnjem mesecu porast pojava podlubnikov opažajo predvsem v Šaleški dolini, in sicer severno od Velenja na območju Škal, je povedal vodja enote Anton Breznik. V revirju Škale se je količina za posek označenih prizadetih dreves glede na lansko primerjalno obdobje letos podvojila. Letos doslej je bilo namreč tam označenih 6.100 kubičnih metrov lesa. Podobno je tudi v revirju Podveža v Lučah, le da gre za manjši obseg, tam so doslej označili 1.400 kubičnih metrov.

Posledice žleda
Letos so na območju nazarske enote doslej za posek zaradi posledic napada podlubnikov označili 21.300 kubičnih metrov smreke, v istem obdobju lani pa 24.300 kubičnih metrov. V celem letu 2016 so nazarski območni enoti ZGS-ja posekali za to območno enoto rekordnih 70.000 kubičnih metrov smreke zaradi posledic napada podlubnikov, kar je slaba tretjina glede na celoten letni posek. Porast napadov podlubnikov sicer zaznavajo vse od žledoloma v letu 2014 dalje.

Gozdarji mariborske območne enote ZGS-ja so letos do zdaj označili za posek okoli 13.000 kubičnih metrov prizadetega lesa, kar je podobno kot lani v istem obdobju, vendar se v zadnjem obdobju kaže rahlo naraščajoči trend, je dejal vodja mariborske območne enote ZGS Jožef Mrakič. Če se vremenske razmere ne bodo bistveno spremenile, pričakuje v jesenskem času povečan obseg napadov podlubnikov. Najbolj je napaden gozd v Dravski dolini, in sicer severna pobočja Pohorja in južna pobočja Kozjaka. Sanacija poteka sproti, večjih zaostankov ni, ugotavlja Mrakič.