Židan je na parlamentarnem odboru za kmetijstvo dejal, da z brezpilotnimi letalniki, opremljenimi s toplotnimi kamerami, gozdarji lahko spremljajo spremembo temperature ali obsega drevesa. Metodo bodo najprej uporabili preizkusno, če pa se bo obnesla, bodo brezpilotni letalniki redno leteli nad gozdovi, s čimer bodo gozdarji lahko hitreje odkrili okužena območja.

Se pa je, tako minister, treba začeti pogovarjati tudi o podnebnih spremembah, zaradi katerih se spreminjajo tudi bolezni, ki ogrožajo gozdove. Po navedbah Židana se bi sestava gozda spremenila, tudi če ne bi bilo lubadarja. Smrek bo bistveno manj.

K manjšemu deležu smrek bo prispeval tudi letošnji posek, ki bo dosegel vrh, saj bo zaradi podlubnika posekanih dva milijona kubičnih metrov lesa, to je toliko, kot je letni prirast smreke v Sloveniji. So pa septembra v gozdovih odkrili 30 odstotkov manj napadenih dreves kot septembra lani.

Imeli bomo bolj uravnotežen gozd
Da je 30-odstotni delež smreke v naših gozdovih previsok, je opozoril prvi mož zavoda za gozdove Damjan Oražem in dodal, da se je ta delež v zadnjih treh letih sicer znižal z 32 odstotkov. V napadu lubadarja vidi priložnost za slovenski gozd, posledica bodo namreč uravnotežene razmere razvojnih faz v gozdu. "Imeli bomo drevesne vrste, ki bodo bolj ustrezala rastišču. Smreka je bila v preteklosti posajena na rastišče, kamor ne sodi. Imeli bomo bolj uravnotežen gozd," je poudaril Oražem, ki je potrdil ministrova pojasnila, da se bodo razmere prihodnje leto izboljšale.

NSi: Gozdovi nam umirajo pred očmi
Razpravo o razsežnosti škode, ki jo povzročajo podlubniki, so sicer zahtevali v poslanski skupini NSi. Kot je ob predstavitvi zahteve za sklic seje dejala Iva Dimic, nam "gozdovi umirajo pred očmi". Širjenje podlubnikov je zaznano tako v saniranih kot nesaniranih gozdovih, v zasebnih in državnih gozdovih. "Pomembno je, da se poišče rešitve za to naravno nesrečo," je poudarila in pojasnila, da strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi nastala škoda že presegala 100 milijonov evrov.

Odbor sicer ni podprl sklepov, ki so jih predlagali v NSi-ju: med drugim, da bi se prizadetim lastnikom gozdov omogočilo brezplačne sadike za nego in zasaditev še letos in da bi se pri izračunu katastrskega dohodka upoštevalo olajšavo, ki bi bila odvisna od stopnje prizadetosti gozdnih parcel. Je pa odbor podprl sklepa poslancev koalicije. Prvi govori o tem, da posebna skupina, ki pretresa predloge za obvladovanje podlubnikov v gozdovih, pripravi poročilo o preseku stanja in ga posreduje odboru, drugi pa o krepitvi gozdnolesne verige.

Prihodnje leto več sredstev za kmetijstvo
Odbor se je seznanil tudi s spremembami proračuna za leto 2017 in predlogom proračuna za 2018. Področju kmetijstva se za prihodnje leto sredstva povečujejo za 35,4 milijona na 442,8 milijona evrov, v letu 2018 se bodo ta znižala na 436,5 milijona evrov.