Izračuni Statistični urada Republike Slovenije (Surs) namreč kažejo, da so se cene rabljenih stanovanj v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani povzpele za dobrih 11 odstotkov, cene novih nepremičnin pa za več kot 25 odstotkov. Vzrok je v premajhni ponudbi novih bivanjskih enot ob nenehno naraščajočem povpraševanju. Pomanjkanje novih stanovanj čutijo zlasti tisti z mesečnimi dohodki do 1500 evrov.

Kje so stanovanja za t. i. srednji razred?
Butičnih luksuznih nepremičnin v Ljubljani v prihodnjih letih ne bo primanjkovalo. Problem je, da ni stanovanj za t. i. srednji razred, kar potrjuje tudi direktor nepremičninske družbe Metropola-In Zoran Madon.

"Največ kupcev novih stanovanj je iz segmenta ljudi, ki imajo povprečno plačo med 1.000 in 1.500 evri, kar pomeni, da si stanovanj v visokem cenovnem razredu, recimo od 4.000 do 5.000 evrov za kvadratni meter, ne morejo privoščiti," je Madon opozoril na problematiko "srednjega razreda".

Je dovolj kupcev za vse luksuzne projekte?
Ali Ljubljana sploh premore toliko kupcev, kot je visoko cenovnih projektov od Luwigane do Palače Schellenburg? "Moje osebno mnenje je, da jih ne," je bil v odgovoru jasen Madon, ki je prepričan, da bi nova stanovanja v Ljubljani v razponu do 2.500 evrov na kvadratni meter šla za med. "V tem trenutku bi Ljubljana potrebovala in tudi realno lahko prodala od štiri do pet tisoč novih stanovanj," je še pristavil.

Vendar ni dovolj investitorjev za tovrstno gradnjo za srednji razred. Republiški stanovanjski sklad je začel projektirati nove soseske, v Ljubljani, Kranju in Mariboru, kjer bi bila na voljo stanovanja za stroškovni najem. Vendar vsi ti projekti terjajo čas, včasih preveč časa, če ni pravega sodelovanja občin ali če se izvajalci pritožujejo na vsak razpis, je prispevek sklenila Maja Derčar z Radia Slovenija.

Za mlade problematična (pre)draga stanovanja
Z dvigom cen stanovanj oz. najemnin pa so ta postala teže dosegljiva predvsem za mlade. Njihove bivanjske razmere so tako vse prepogosto odvisne prav od njihovih staršev, težave pa imajo tudi pri najemanju posojil, saj številni izmed njih o pogodbi za nedoločen čas lahko le sanjajo, pa v prispevku Radia Slovenija ugotavlja Tina Lamovšek.

Zaradi visokih najemnin, predvsem v naši prestolnici, je človek prisiljen iskati kompromise, s katerimi si olajša bivanje, pravita Tadeja in Nina. "Ne živim sama, stroški so enostavno previsoki, z najemnino plus stroški pod 600 evrov ne prideš, v Ljubljani ne," je dejala Tadeja. "Pretirane cene rastejo iz meseca v mesec, kakovost bivanja pa se prav nič ne izboljšuje," je pristavila Nina.

In kakšne so dejavnosti na državni ravni?
Republiški stanovanjski sklad je začel pilotni projekt za mlade med 19. in 29. letom starosti, in sicer bo do leta 2020 zgradil sosesko za mlade Gerbičeva, ki ne bo v skladu s standardi, saj bodo bivalne enote majhne. Najemnina bo stroškovna, torej za 20 kvadratnih metrov ne bo treba odšteti več kot 140 evrov na mesec.

Prihodnji teden bo končan idejni projekt, graditev 110 stanovanj bi se lahko začela v prvi polovici leta 2019. Sicer pa naj bi Stanovanjski sklad zgradil soseske Novo Brdo v Ljubljani, pa v Kranju in Mariboru; prednost pri vselitvi in najemu bodo imeli mladi. Sklad bo zdaj tudi najel posojila pri evropski socialni banki CEB.

Direktor sklada Črtomir Remec ima za prihodnjih sedem let velike načrte. "Vključiti želimo tudi ugodna posojila, s katerimi bi lahko financirali stanovanjsko gradnjo po naši viziji in bi do leta 2025 prišli do 10.000 najemnih stanovanj," je pojasnil Remec.

Rešitev v najemnih zadrugah?
Kot eno izmed rešitev stanovanjske problematike v socialnem podjetju Zadrugator vidijo najemni tip zadruge; prva naj bi po predvidevanju zaživela leta 2022 na Rakovi Jelši. Uroš Mikanovič: "Stanovanjske enote bodo za vedno v lasti zadruge, člani zadruge pa bodo plačevali stroškovne najemnine. Ob velikem številu zadrug bi le-te lahko v prihodnosti delovale kot protiutež na trgu nepremičnin".

Glede na slišano bodo mladi očitno morali na gradnjo njim namenjenim stanovanj počakati še nekaj let, je prispevek sklenila Lamovškova.