Vse od finančne krize leta 2008 slovenski delniški trg tone nižje in nižje, likvidnosti pa ni nikakršne. "Dolgoročni vlagatelji kupujejo podjetja, ki imajo zdrave denarne tokove in ki niso zadolžena. Pri nas je svetla izjema le Krka. Vzajemni skladi, ki so ponavadi pomemben igralec na trgu, bodo dejavneje kupovali šele takrat, ko se bo nakazoval konec krize oziroma se bodo dobički začeli povečevati," je povedal Apollonio, ki pa je ta teden le videl nekaj svetlih točk: "Po rasti so bile v ospredju delnice Petrola in Telekoma. Razlog je verjetno ta, da bo država poskušala polniti proračun z dividendami. Vlagatelji se tako nadejajo visokih dividend."

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi:

Frankfurt na polletnem vrhu
Frankfurtski DAX30 se je v petek povzpel za pol odstotka in pri 6.574 točkah dosegel nov polletni vrh. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.052 točk) je po več kot enoodstotni četrtkovi rasti dopoldne prav tako pridobival in se mu nasmiha šesti zaporedni teden rasti. Danes je sicer opaziti, da vlagatelji prodajajo ciklične delnice in kupujejo delnice defenzivnih sektorjev. Na negativni strani so banke. Pri JP Morganu so slabše ovrednotili francoski banki BNP Paribas in Credit Agricole. Evro je v primerjavi z dolarjem na pettedenskem vrhu (1,315 dolarja), zlato pa se zaradi napovedi ameriške centralne banke, da bo obrestna mera Fed funds predvidoma do konca leta 2014 na ničelni ravni, še naprej dobro drži. Cena je nad 1.720 dolarji, to pa je okrog 10 odstotkov več kot ob začetku leta 2012. Srebro je januarja poskočilo za 20 odstotkov.

Donos portugalske obveznice 15 %
Razviti delniški trgi so letos dolžniško krizo potisnili v ozadje, vendar se lahko vse hitro spremeni. V Grčiji še vedno ni dogovora med vlado in zasebnimi upniki o odpisu dolga, medtem pa v vedno večje brezno tone Portugalska. Donos 10-letne obveznice je dosegel že 15 odstotkov, potem ko je pred dvema tednoma agencija S & P Portugalski za dve stopnji znižala kreditno oceno. Pol nižja je, na primer, zahtevana donosnost irskih obveznic, ki je v tem dvotedenskem obdobju padla najnižje v več kot letu dni. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da so donosi dveletnih (16,7 %) in petletnih (20 %) obveznic višji, kar je okusila tudi Grčija, preden je lani zaprosila za drugi paket pomoči. Spomnimo - Irska je maja 2005 dobila 78 milijard evrov pomoči.