Tržni inšpektorat vse od leta 2011 s kampanjo "Državljani, ne delajte na črno" skuša zmanjševati obseg "črnega" dela v Sloveniji. Vendar se zdi, da je glede na število izrečenih upravnih in prekrškovnih ukrepov ta v porastu. Lani je bilo tako izrečenih 555 upravnih ukrepov in 1045 prekrškovnih, leta 2011 pa 483 upravnih in 908 prekrškovnih ukrepov.

"Če najamete varuško na črno, ste tudi vi sami sostorilec. Če jo ujamemo, jo bomo kaznovali z globo 208 evrov, prav tako tudi vas kot sostorilca. Če plačate kazen v rokih osmih dni, plačate polovico, 104 evre. Ali sem vam to zdi primerna globa? Mislim, da ni," je poudarila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič.

Tržni inšpektorat sicer že vrsto let opozarja na prenizke kazni, saj po njihovem mnenju ne vplivajo ne vzgojno ne odvračilno. Zato so predlagali, da se kazni za "šušmarje" dvignejo na 4000 evrov, v predlogu zakona, ki je v postopku, pa je predvidena kazen 2000 evrov.

Grličeva je povedal, da tržni inšpektorat sicer ne vodi posebne evidence, v katerih dejavnostih prihaja do največjih kršitev. Vendar menijo, da je največ dela na črno pri drobnih gospodinjskih popravilih, pri pomoči ostarelim, pri avtomobilskih popravilih, pri varstvu otrok, pri prodaji preko različnih portalov, opravljanju inštrukcij, slikopleskarstvu, pri prodaji sezonskega sadja, zelenjave, gob … Številna omenjena dela pa je mogoče "legalizirati" s prijavo osebnega dopolnilnega dela. Seznam teh del pa nameravajo razširiti, saj trenutno mogoče opravljati inštrukcije samo kot s. p. ali d. o. o.

Prepoved ustanavljanja podjetij na zalogo
"Podpiramo spremembe zakona o gospodarskih družbah. Postopek za ustanovitev mora biti enostaven in hiter, vendar je pri tem treba onemogočiti ustvarjanje podjetij na zalogo," je povedala Grličeva, ki je opozorila, da številni lastniki podjetij, ki so zašla v težavo, preko drugih svojih drugih podjetij poslujejo normalno. Dolgovi pa ostanejo pri prejšnjem podjetju.

Največ sive ekonomije povzroči nezakonito poslovanje
Na tržnem inšpektoratu tudi opozarjajo, da glede na podatke statističnega urada največji krivec za slave razmere v gospodarstvu ni delo na črno, temveč to, da se siva ekonomija ustvarja zaradi nezakonitega poslovanja. Siva ekonomija naj bi, denimo, v letu 2010 znašala 8,1 odstotka celotnega BDP-ja, največji delež sive ekonomije glede na BDP pa predstavlja namerno napihovanje stroškov poslovanja ter prirejanje bilanc in neizdaja računov. Leta 2010 naj bi te anomalije predstavljale 3,5 odstotka BDP-ja.

Tržni inšpektorji so pristojni tudi za nadzor izdaje računov in tako so lani izdali 196 glob, letos pa 75. Mnogo večji problem naj bi predstavljalo gotovinsko poslovanje, saj naj bi nekateri davčni zavezanci izbrisali tudi do 80 odstotkov prometa. Zato bi bilo po mnenju glavne tržne inšpektorice morda smiselno ponovno razmisliti o davčnih blagajnah, ki so se izkazale na Hrvaškem. Promet se je še posebej pri gostincih močno povečal.

"Zanimiv podatke je, da je hrvaška davčna uprava po prvih treh mesecih letošnjega leta dala podatke, da so gostinci prijavili za 38 odstotkov več prometa kot marca lani. Pri majhnih podjetjih pa je bil ta odstotek še celo višji, 42 odstotkov," je povedala Grličeva.

Med predlogi ukrepov za zmanjšanje sive ekonomije v tržnem inšpektoratu vidijo tako spremembo miselnosti državljanov, podporo javnosti pri učinkovitem inšpekcijskem nadzor ter tudi kadrovska okrepitev inšpekcijskih služb in tesnejše sodelovanje z ministrstvi, tudi pri pripravah zakonov.