Aprila je banka Citigroup priporočila nakup Krkinih delnic in ciljno ceno postavila na 110. Toda Krka, katere vrednost se je od januarja 1999 do lani podeseterila, je od takrat le padala in zdrsnila celo pod 50 evrov, kar je bilo še v prvi polovici tega leta nepredstavljivo. Foto: MMC RTV SLO
Aprila je banka Citigroup priporočila nakup Krkinih delnic in ciljno ceno postavila na 110. Toda Krka, katere vrednost se je od januarja 1999 do lani podeseterila, je od takrat le padala in zdrsnila celo pod 50 evrov, kar je bilo še v prvi polovici tega leta nepredstavljivo. Foto: MMC RTV SLO
Niti en mesec letos ni bil pozitiven. Največje padce je Ljubljanska borza doživljala po avgustu. Septembra je bil minus slovenskega borznega indeksa 16-odstoten, oktobra 18-, novembra 15- in decembra 14-odstoten. Foto: EPA
Intereuropa
V prvi kotaciji so letos največ, 77 odstotkov, izgubile Intereuropine delnice.

Leto 2008 je bilo na domačem delniškem trgu tako travmatično, da bi lahko res potegnili vzporednice z Dadasom - delnice nekdanjega Sadarjevega finančnega imperija so bile v najboljših časih vredne več kot 200.000 tolarjev, na koncu so bile ničvreden papir. Padci domačih blue-čipov so bili letos do 80-odstotni. Slovenski borzni indeks je izgubil 68 odstotkov, s tem pa je izbrisana vsa rast v zadnjih petih letih. Kje je ozadje borznih pretresov?

Pravljično leto 2007
Najprej se preselimo v prvo polovico leta 2007. Trg je pokal od moči, smer je bila le ena: navzgor. Varčevalci so denar z bank selili v delnice in vzajemne sklade, o tveganju niso želeli nič slišati. Za večino je bilo največje tveganje to, da bodo izbrali vzajemni sklad, ki bo namesto 50 odstotkov prinesel "le" 30 odstotkov letno, čeprav je to še vedno sijajen donos. Prilivi v vzajemne sklade so bili vsak mesec rekordni. Na trgu ni manjkalo prevzemnih zgodb. Da bi bil Telekom prodan za manj kot 500 evrov na delnico, je bilo grešno razmišljati.

Letošnji padci delnic v prvi kotaciji:
Intereuropa 77 %
Luka 76 %
Gorenje 75 %
Telekom 72 %
Petrol 70 %
Krka 61 %
Mercator 53 %


Spomladi so vsi govorili: Saj bo šlo spet gor
Konec avgusta je indeks SBI20 pri 12.242 točkah dosegel neverjeten rekord in se nato do konca leta 2007, tudi ob podpori evforičnega začetka kotacije Nove KBM, še zelo dobro držal. V leto 2008 je torej Ljubljanska borza vstopila na izjemno visokih ravneh, delnice so bile glede na tujino precenjene. Balon je počasi začel puščati. Počasi, kajti pri večini je bil pohlep prevelik, da bi sprejeli "poraz" in prodajo pri ceni, ki je deset odstotkov nižja od rekordne. Toda deset mesecev so isti prodajali 70 odstotkov nižje - povsem obupani in brez upanja, da bo kdaj bolje. Mislili so si: Ne grem se več, želodec tega ne prenese.

Zakaj taki padci?
Najboljša slovenska podjetja niso bila bogato prodana oziroma sploh niso bila prodana. Država je uvedla davek na izvedene finančne instrumente. Ta je bil tudi do 40-odstoten, kar je zmanjšalo zanimanje za priljubljene 'nokavt' certifikate. Ko so se jeseni začeli resni padci, so prav certifikati še poglobili padanje, seveda v kombinaciji s kritjem posojil, ki so jih za nakupe delnic nekateri najemali v evforičnih časih. Na prodajni strani so pritiskali še tuji vlagatelji, ki so se ob vseh svetovnih finančnih katastrofah z lahkoto poslovili od obrobnega slovenskega trga. Negotovi kupci pa so le opazovali in čakali.

Dobički bodo na prepihu
Nazadnje je bilo še vedno več novic o tem, kako je finančna kriza krepko načela tudi slovenski realni sektor. Že lanski dobički bodo nižji, leto 2009 bo sploh kritično. Podjetja bodo težko odplačevala dolgove, banke bodo pri dodeljevanju posojil še vedno zelo previdne. Trgi, kamor izvažajo slovenska podjetja, se bodo spopadala s hudo recesijo. Samo upamo lahko, da je zdaj delniški trg res blizu dna in da so vsa slaba pričakovanja že vključena v trenutne tečaje. A šele ko se bodo na tujem pokazali znaki gospodarskega okrevanja, lahko pričakujemo daljše obdobje rasti. Optimisti stavijo, da se bo to zgodilo v drugi polovici leta 2009.

T. O.