V Sloveniji se je ob strogih zajezitvenih ukrepih, sprejetih sredi zadnjega četrtletja leta 2020, začenši z drugo polovico oktobra, prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih precej zmanjšala, v najnovejši številki Ekonomskega ogledala ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Podobno kot v prvem valu epidemije je najmočneje prizadeto gostinstvo, v katerem se je z zaprtjem nastanitvenih in gostinskih obratov prihodek več kot prepolovil.

Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve, saj teh ni mogoče uporabljati. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno, pri čemer je v zadnji najbolj upadel prihodek v trgovini z oblačili in obutvijo ter pohištvom in gospodinjsko opremo. Ob delnem in začasnem odprtju se je decembra v nekaterih segmentih prodaja povečala, a se je s vnovičnim zaprtjem januarja spet zmanjšala, pojasnjujejo na uradu.

Sorodna novica Gospodarske posledice v drugem valu manjše kot spomladi, najbolj prizadeto gostinstvo

Poraba elektrike in avtocestni promet kažeta ugodno sliko

V drugem epidemiološkem valu izvozno usmerjene dejavnosti in gradbeništvo niso vidneje prizadeti. Izvoz blaga v države EU-ja, kamor slovenska podjetja prodajo okoli tri četrtine blaga, in proizvodnja v predelovalnih dejavnosti sta tako v zadnjem lanskem četrtletju okrevala na predkrizno raven, poudarjajo na Umarju. Močno se je po navedbah urada okrepila tudi gradbena dejavnost, predvsem zaradi okrepljene gradnje stanovanjskih stavb.

Kazalniki zaupanja po ocenah urada nakazujejo nadaljevanje ugodnih gibanj tudi na začetku tega leta, pritrjujeta jim tudi podatka o porabi elektrike, pri čemer so največji odjemalec industrijska podjetja, in obsegu prometa po slovenskih avtocestah. Oba sta bila januarja le nekoliko manjša kot pred letom dni.

Le skromne sezonske razprodaje

Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev pa so zaradi manjšega povpraševanja po ugotovitvah Umarja močno vplivali na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin je bil januarja sicer nekoliko manjši, k temu pa je največ prispevalo razmeroma skromno sezonsko znižanje cen obleke in obutve.

K nižjim cenam so januarja še naprej največ prispevale nižje cene naftnih derivatov, se pa njihov medletni padec postopoma zmanjšuje. Rast cen hrane in storitev ostaja nizka, kar na uradu povezujejo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, s skromno aktivnostjo v gostinstvu ter s popolnim zaprtjem nekaterih dejavnosti.

Ob ohranjanju interventnih ukrepov povečanje števila brezposelnih decembra in januarja ni bistveno odstopalo od sezonskih povišanj v preteklih letih, na začetku februarja pa je bilo že zaznati njihovo zmanjšanje, še ugotavlja Umar.