K povečevanju obsega rezerv po mnenju ECB-ja prispeva tudi nezadostna razvitost finančnih sistemov držav v razvoju. Foto: EPA
K povečevanju obsega rezerv po mnenju ECB-ja prispeva tudi nezadostna razvitost finančnih sistemov držav v razvoju. Foto: EPA

Povečanje obsega deviznih rezerv, ki je med letoma 1995 in 2005 zrasel z 1,2 bilijona na 4 bilijone ameriških dolarjev, naj bi bilo predvsem zasluga azijskih držav.

Med 10 največjimi imetnicami rezerv je namreč kar 8 azijskih držav, samo Japonska in Kitajska pa sta imeli leta 2004 skoraj 40 odstotkov vseh deviznih rezerv.

Kot nova skupina velikih neto izvoznic kapitala se v zadnjem času pojavljajo tudi države izvoznice nafte, ki rezerv ne oblikujejo le v tradicionalni obliki, ampak tudi s t. i. naftnimi skladi.

Nevarnosti so resne
ECB ugotavlja, da bi kopičenje rezerv lahko privedlo do resnih gospodarskih težav na svetovni ravni; tveganj in stroškov, povezanih s pritiskom na dvig cen, presežnih naložb, čezmernega povečevanja vrednosti imetja, težav pri vodenju denarne politike, potencialno obsežnih kapitalskih izgub v bilancah stanja denarnih oblasti, stroškov steriliziranja inflacije, delitve trga za javni dolg in nepravilne dodelitve posojil domačih bank.