Brez ukrepov za povečanje konkurenčnosti se nam po besedah Boštjana Vasleta obetajo letne stopnje rasti v višini zgolj nekaj več kot dva odstotka, to pa bi bilo manj kot v obdobju pred krizo in manj kot v drugih državah Evropske unije. To pomeni, da se bo Slovenija počasi oddaljevala od cilja približevanja splošni razvitosti EU-ja, ki ga je pred leti že počasi dosegala.

Slovenija pada na lestvicah
Spomnil je tudi na padec uvrstitve Slovenije na lestvicah konkurenčnosti, saj je, potem ko ji je v predkriznem obdobju uspelo ohranjati položaj oziroma ga celo nekoliko izboljšati, po zadnjih analizah nazadovala na večini teh lestvic. Na lestvci AMD je, denimo, zdrsnila celo za 20 mest, na 52. mesto, med 58 državami. V Sloveniji ni niti ene panoge, ki bi dosegala produktivnost EU, je opozoril Vasle. To je tudi razlog, zakaj je naša dodana vrednost nižja kot v državah Unije, saj se je na raven izpred krize uspelo vrniti le visoko tehnološkim podjetjem.

Vlada je tako začela razmišljati o dodatnih ukrepih za povečanje konkurenčnosti, ki jih je po besedah Irene Roštan iz službe vlade za razvoj in evropske zadeve razdelila na pet najbolj kritičnih področij, to so zaposlovanje, plačilna disciplina, učinkovito financiranje podjetij, upravljanje in administrativne ovire.

Treba je sprostiti kreditni krč
Dekanu ekonomske fakultete Dušanu Mramorju se ključni ukrepi zdijo sprejetje pokojninske reforme, uveljavitev zakona o malem delu ter drugačna zdravstvena reforma, kot je predlagana. "To bo resen signal tujim investitorjem in bonitetnim agencijam, vplivalo bo tudi na obrestne mere ter dostopnost kreditov," je dejal. Prav kreditni krč postaja po Vasletovih besedah vedno večja težava slovenskega gospodarstva. "Gospodarstvo samo poroča, da je nedostopnost finančnih sredstev postala njihov največji problem."

Gaspari: Kje je denar gradbenikov?
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari se je ob tem vprašal, kam je izpuhtel denar, ki je bil vložen v gradbeništvo. V letih 2007 in 2008 se je v gradbeništvo, ki se mu ni bilo treba boriti za trg, saj ga je imel pred nosom, vlagalo po 800 milijonov evrov na leto. "Kam je ta denar izginil, da so zdaj ta podjetja insolventna?"

Bolj kot nelikvidnost je problematična insolventnost, je še dejal Gaspari, ki ugotavlja, da se je poslovna morala v slovenskem gospodarstvu močno poslabšala, a ne le zaradi krize. Ob tem je navedel trgovsko verigo, ki dobaviteljem iz drugih držav plačuje v veliko krajših rokih kot domačim.

Manjka pozitivno ozračje
Tudi Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije je kot največjo oviro izpostavila pomanjkanje pozitivnega ozračja, medtem ko je Dušan Krajnik iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ugotovil, da je treba v Sloveniji vse ukrepe od vlade izsiliti.