Vlada je v sodelovanju z Uradom za makroekonomske analize in razvoj sprejela poročilo o stanju konkurenčnosti v Sloveniji. Mednarodna primerjava kaže, da je se Slovenija pred krizo na večini kazalnikov počasi izboljševala, z nastopom krize pa je država začela hitro izgubljati položaj na svetovnih trgih. Njen padec je bil potenciran in okrevanje počasnejše predvsem iz razlogov interne narave, je dejal direktor Umarja Boštjan Vasle.
V zadnjih četrtletjih Umar sicer zaznava rahlo gospodarsko rast, ki pa je pogojevana predvsem s tujim povpraševanjem in izvozom - podrobnejša analiza pa tudi tukaj Vasletu vzbuja skrb, saj izvažamo predvsem proizvode z nizko dodano vrednostjo, precej pod povprečjem Evropske unije. Po njegovih besedah Slovenija od evropskega povprečja drastično zaostaja tudi s produktivnostjo. Ker padcu produktivnosti sledi tudi višanje stroškov na enoto proizvoda, si Slovenija s tem slabi izvoz in izgublja delež na svetovnih trgih. To je zelo skrb vzbujajoče, saj je Slovenija od izvoza življenjsko odvisna, je dejal Vasle.
Tudi kazalniki trga dela ne vzbujajo optimizma: brezposelnost se vztrajno povečuje, Slovenija pa je na lestvici nezaposlenosti starejših med najslabše uvrščenimi v Evropski uniji, na samem vrhu pa je glede začasnih zaposlitev med mladimi.
Gaspari napoveduje široko paleto ukrepov
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je uvodoma pojasnil, da je v pripravi širša paleto aktov, ki bodo del Strategije razvoja Republike Slovenije. V pripravi je program razvojnih prioritet in investicij, ki naj bi finančno ovrednotil razvojne postavke ter zamenjal dozdajšnjo resolucijo o razvoju. Drugi ključni dokument v pripravi je po Gasparijevih besedah nacionalni reformni program, ki se bo vsako leto znova osveževal. Tretji dokument je program stabilnosti in je deloma v evropskem upravljanju z namenom zagotovitve fiskalne stabilnosti, vključuje pa pripravo večletnih proračunov občin in socialnih blagajn.
Lažje odpuščanje, lažje zaposlovanje
Ukrepe, ki se bodo nanašali konkretneje na izboljševanje konkurenčnosti, je vlada razdelil na pet sklopov, večino teh ukrepov naj bi sprejeli še letos. Prvi je uveljavljanje gesla 'flexicurity', prožne varnosti. Podjetjem je treba olajšati zaposlovanje in odpuščanje, ocenjuje minister, tudi z ustanovitvijo odpravninskega sklada. Zdajšnji sistem izplačevanja odpravnin po ministrovem mnenju zelo obremeni podjetja ravno v najtežjih trenutkih, zato bi tak sklad omogočil vplačevanje, tudi ko ni krize.
Gaspari se zavzema tudi za modernizacijo socialnega dialoga, in sicer predvsem v javnem sektorju (saj tam plače rastejo hitreje kot v realnem) ter deregulacijo poklicev in storitev. Pri nas je državno reguliranih okoli 350 poklicev, v EU-ju pa v povprečju 100, kar po Gasparijevih besedah kaže na preveč razvito cehovsko mentaliteto. Na področju visokega šolstva bi Gaspari namesto neposrednega subvencioniranja univerzitetnih raziskav situacijo obrnil - gospodarstvu bi podelil vavčerje, podjetja pa bi raziskovalce izbirala sama. O drugem sklopu ukrepov, proti plačilni nedisciplini, smo obširneje že pisali.
"Banke naj ustanovijo sklade za prenovo podjetij"
Izpostavil je slab dostop malih in srednjih podjetij do financiranja oz. kreditiranja. V procesu t. i. detajkunizacije so banke po Gasparijevih besedah prek zavarovanj dobile v last velike količine delnic, ki ne nosijo posebnega denarnega toka, poleg tega banke načeloma niso dobre upravljavke. Zato predlaga, naj banke (predvsem tiste v državni lasti, NKBM ter NLB) ustanovijo sklade, v katere bi vložili te svoje terjatve, slednji skladi pa bi se dokapitalizirali z zasebnim, predvsem tujim kapitalom. Banke bi tako dobile npr. obveznice s fiksnim donosom, obnovile denarni tok, izboljšale bilančno stanje ter nadaljevale z normalnim kreditiranjem gospodarstva, predlaga minister. Po drugi strani bi podjetja v težavah dobila priložnost za dokapitalizacijo in prestrukturiranje, rok za uvedbo takih skladov pa je april letos, je sklenil.
Banke bi po oceni vlade morale ločiti normalno posojilno dejavnost od financiranja prestrukturiranja slabih naložb - z ustanovitvijo posebnih oddelkov. Prihodek naj ne bi presegal knjigovodske vrednosti naložb, banke pa bi ga morale financirati iz prestrukturiranja dejavnosti in prodaje prej omenjenih delnic iz procesa detajkunizacije.
Med preostale ukrepe spadajo spodbujanje razvojnih naložb, prenova delovnopravne zakonodaje in nadaljnja odprava administrativnih bremen.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje