ugotavljajo tudi na Kitajskem, Wall Street pa je še naprej gluh za opozorila.

Glavni dogodek zadnjega tedna na finančnih trgih je bilo redno Fedovo zasedanje, na katerem so se bankirji odločili, da bodo do sredine prihodnjega leta mesečno porabili po 75 milijard dolarjev za odkupovanje državnih obveznic v okviru t. i. drugega kroga kvantitativnega sproščanja. Skupno bo Fed natisnil 600 milijard dolarjev, kar je na Kitajskem naletelo na nekatere ostre odzive. Država, ki po obsegu BDP-ja zaostaja le še za ZDA in katere predsednik je pred dnevi po izboru revije Forbes postal najvplivnejša oseba na svetu, opozarja, da Fed s takšnimi ukrepi ustvarja imenitne pogoje za novo krizo.

151 tisoč novih delovnih mest v ZDA
Newyorška borza vrednostnih papirjev je Fedov sestanek pospremila z novo rastjo. Indeks Dow Jones se je v četrtek povzpel za dva odstotka in tudi v petek naredil nov (resda minimalen) korak naprej, potem ko je bil objavljen podatek, da je ameriško gospodarstvo oktobra ustvarilo neto 151 tisoč delovnih mest. Gre za prvi pozitivni mesec po maju in za dvakrat višjo številko, kot so jo pričakovali ekonomisti. Stopnja brezposelnosti vseeno ostaja pri visokih 9,6 odstotka. Občutno se je oktobra popravila povprečna tedenska plača, in sicer za 3,5 odstotka na letni ravni. To je celo največ po začetku recesije, kar je pred božičem, ko Američani odprejo denarnice, dobra novica za trgovce.

Zlato doseglo svežo rekordno vrednost
Že na začetku tedna je Dow Jones, ki je zdaj najvišje po zlomu banke Lehman Brothers septembra 2008, pridobival, saj so se volitve v ameriški kongres razpletale po željah vlagateljev, z zmago republikancev. Cene zlata so med petkovim trgovanjem dosegle nov rekord, merjeno v dolarjih, saj je cena znašala že 1.397,80 dolarja. Zlato naj bi bilo vsaj še pol leta v bikovskem trendu, ki traja že desetletje, so prepričani strokovnjaki, ki so sodelovali v Reutersovi anketi. Dve tretjini napovedujeta, da bo kratkoročno cena med 1.400 in 1.500 dolarji, večina pa vrhunec zlate mrzlice napoveduje za prvo ali drugo četrtletje leta 2011.

QE = zagotovilo za nadaljevanje zlate mrzlice
Vzrok za takšno razmišljanje je v črkah QE, kar je kratica za kvantitavno sproščanje ameriške denarne politike. Fedovo tiskanje denarja bo namreč še naprej negativno vplivalo na dolar, kar je ugodno okolje za rast zlata. "Rast cen zlata bomo gledali vse dotlej, dokler obrestne mere ne bodo začele naraščati, potem pa utegnemo videti kolaps, kot ga še nismo v življenju," je napovedal analitik Leonard Kaplan, ki napoveduje, da bo vrhunec bikovskega trenda v tretjem četrtletju 2011. Zadnji teden se je občutno dražila tudi nafta, ki je na tedenski ravni dražja za 6,6 odstotka. V petek je cena lahke nafte dosegla 87,43 dolarja, kar je največ po 9. oktobru 2008.

V Ljubljani izrazito negativen petek
Tudi vodilne evropske borze so v petek postavile svež dveletni rekord, čeprav je opaziti nekaj negotovosti zaradi dolžniške krize in možnosti, da se Irski zgodi grški scenarij. Delnice banke Bank of Ireland so tako v petek padle kar za 12 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je petek povsem pokvaril vtis dokaj solidnega tedna, saj je SBI TOP zaradi petodstotne pocenitve Mercatorjevih delnic izgubil 1,6 odstotka, na tedenski ravni pa se je znižal za 1,16 odstotka. V primerjavi z začetkom leta 2010 je njegova vrednost padla za 13 odstotkov.

V pričakovanju objave Krkinih rezultatov
Mercatorjeve delnice so po strmi rasti (28 odstotkov od začetka septembra) v četrtek in petek doživele temeljit popravek, vendar ob neverjetno nizkem prometu. Na pozitivni strani je Petrol, ki je v prejšnjih petih dneh pridobil 2,73 odstotka, njihov enotni tečaj pa se je oblikoval pri 273,62 evra. Vlagatelji že nestrpno čakajo na objavo Krkinih devetmesečnih rezultatov (25. novembra), kar bi utegnilo privabiti svež kapital. "Analitiki ocenjujejo, da bi lahko Krka prihodke v prvih devetih mesecih povečala za 18 odstotkov, dobiček pa za 25 odstotkov," je pojasnil Andrej Zakotnik iz GBD-ja.