Vlada je 14. aprila že sprejela Nacionalni reformni program za obdobje od 2016 do 2017, DZ pa je v torek potrdil še odlok za pripravo proračunov javnih blagajn za obdobje od 2017 do 2019. Navedeni trije dokumenti predstavljajo proračunski okvir do leta 2020, ko moramo proračunski primanjkljaj spraviti na nič odstotkov, je dejal finančni minister Dušan Mramor.

Vladni načrt sicer predvideva za leto 2017 primanjkljaj proračuna za 1,6 odstotka BDP-ja, za leto 2018 naj bi se ta odstotek zmanjšal na en odstotek in v letu 2019 na 0,4 odstotka BDP-ja. Določa pa tudi najvišji obseg izdatkov državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja. Glede na to, da je SURS danes primanjkljaj državnega proračuna za lani po novem izračunu popravil navzgor za kar 0,7 odstotne točke - predvsem zaradi večje teže DUTB-ja v izračunih - bodo verjetno nova dokapitalizacija DUTB-ja in ne preveč blesteči rezultati slabe banke vladi pokvarili račune tudi za letos.

Na strani prihodkov Program stabilnosti načrtuje nekatere davčne spremembe, zmanjšanje administrativnih ovir ter izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, pri odhodkih pa se bo nadaljevala omejevalna politika na področju plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, subvencije bodo še naprej poskušali nadomeščati s povratnimi posojili, javne naložbe pa naj bi po letošnjem zmanjšanju že leta 2017 spet dobile zagon.

Članice EU morajo nacionalne reformne programe in programe stabilnosti poslati tudi v Bruselj, kjer Evropska komisija za vsako od članic pripravila oceno in morebitna nova priporočila, o katerih bodo junija razpravljali tudi finančni ministri članic Unije.