V desetih mesecih lani je proračunski primanjkljaj dosegel skoraj 1,12 milijarde evrov, tako da je letošnji primanjkljaj po predhodnih podatkih nižji za 563 milijonov evrov.

Prihodki so z 11,54 milijarde evrov medletno višji za 1,07 milijarde evrov ali 10,2 odstotka, odhodki pa z 12,09 milijarde evrov za 507 milijonov evrov oz. 4,4 odstotka.

Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal nekaj manj kot 1,41 milijarde evrov, tako da bi moral biti negativni proračunski saldo v zadnjih dveh mesecih 854 milijonov evrov, ugotavlja fiskalni svet. V zadnjih dveh mesecih lani je primanjkljaj dosegel 1,21 milijarde evrov.

Brez interventnih ukrepov (v največji meri odhodki za poplave in protidraginjske ukrepe, le v majhni vrednosti še za spopad s pandemijo) je bila medtem proračunska realizacija slabša. Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal 109 milijonov evrov, medtem ko je bil v primerljivem obdobju lani proračun za 96 milijonov evrov v presežku.

Prihodki brez interventnih ukrepov so bili medletno večji za 8,3 odstotka, odhodki pa z 11,65 milijarde evrov za 10,3 odstotka. Rast odhodkov brez interventnih ukrepov je bila za 2,3 odstotne točke višja kot v istem obdobju lani.

K rasti prihodkov največ prispevajo višji prihodki od davka na dohodek

K rasti prihodkov letos po navedbah fiskalnega sveta največ prispevajo višji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. To je posledica visokega poračuna obveznosti za lani in začasno povišane davčne stopnje za financiranje sanacije po poplavah. Vidnejši je tudi prispevek prihodkov od dohodnine zaradi ugodnih razmer v gospodarstvu in na trgu dela ter deloma tudi zaradi neuskladitve dohodninskih razredov in splošne olajšave z inflacijo.

Medletno višji so tudi nedavčni prihodki, rast katerih bi bila občutno nižja brez 79 milijonov evrov dobička Slovenskega državnega holdinga, ki je bil vplačan v proračunski sklad za obnovo po lanski ujmi. Nasprotno se je upočasnila rast prihodkov od DDV-ja, prihodki od trošarin in sredstev EU-ja pa so bili medletno nižji.

Rast odhodkov posledica uskladitve pokojnin in sredstev za obnovo po poplavah

Letošnja rast odhodkov je medtem po pojasnilih fiskalnega sveta v večini posledica transferja v pokojninsko blagajno zaradi visoke redne uskladitve pokojnin in visoke rasti vplačil v proračunske sklade, predvsem zaradi ustanovitve posebnega proračunskega sklada za obnovo po lanski ujmi.

K rasti so vidneje prispevali še medletno višji stroški dela, zaradi delne uskladitve plač v javnem sektorju z lansko inflacijo ter prav tako delno z inflacijo usklajeni transferji posameznikom in gospodinjstvom. Ob tem so bili zaradi višjih obrestnih mer višji tudi odhodki za obresti.

Skupni odhodki za interventne ukrepe so bili sicer s 444 milijoni evrov za skoraj dve tretjini manjši kot v primerljivem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za celotno leto predvidenih 713 milijonov evrov odhodkov za interventne ukrepe, pri čemer ni upoštevan sklad za obnovo.

Fiskalni svet opozarja na interventne ukrepe za Teš

Fiskalni svet v okviru nalog, ki jih določa zakon o fiskalnem pravilu, ves čas opozarja na različna tveganja, povezana s srednjeročno javnofinančno vzdržnostjo. Tokrat izpostavljajo predlagani zakon o interventnih ukrepih za Termoelektrarno Šoštanj, ki bi se po novem ob državnem nadomestilu uporabljala predvsem za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini.

Nastajajoči zakon po opozorilih fiskalnega sveta ni vključen v redne proračunske dokumente, predvidevajo pa, da se bo zaradi njegovih javnofinančnih posledic zožil manevrski prostor fiskalne politike v naslednjih letih, da predlog zakona vseh možnih rešitev ne predstavlja ustrezno in da bi lahko spodbudil tudi pričakovanja po ukrepanju države na drugih področjih.

Medtem ko je višina državnega nadomestila v obdobju od 2025 do 2029, ko naj bi zakon učinkoval, ocenjena na 833 milijonov evrov, naj bi po predvidevanjih fiskalnega sveta izvajanje zakona do 2029, če se uresničijo napovedi o večinskem prispevku energetskih družb za ta namen, povzročilo dodatnih 106 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja.

Ker so dolgoročna javnofinančna tveganja v Sloveniji med večjimi v EU-ju, je pri sprejetju različnih diskrecijskih ukrepov po navedbah fiskalnega sveta potreben temeljit razmislek o njihovem vplivu na stanje celotnih javnih financ, njihove finančne posledice pa morajo biti utemeljene na realističnih izračunih.