Skupina je z avtobusom prispela pred Dom sindikatov, nato pa so se s transparenti in ob zvokih vrtenja ragelj sprehodili do poslopja DZ-ja in v nadaljevanju še pred vlado. Njihovo glavno sporočilo, ki so ga imeli natisnjenega tudi na majice, je bilo, da so jim vsi obrnili hrbet. Prav tako so na majicah nosili geslo, da brez Gorenja ni Velenja. Na transparentih so medtem sedanje in nekdanje (državne) lastnike, politiko, državo in upravo spraševali, ali se spomnijo svojih obljub.

Predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba je novinarjem namreč dejal, da so bili ob prodaji Gorenja kitajskemu Hisensu sredi 2018 vsi polni obljub, a danes so močno razočarani. "Ne predsednika republike, ne vlado, ne DZ-ja – nikogar ne zanima Gorenje," je prepričan Zeba. Po njegovem ne bi smelo biti nikomur vseeno, kaj se dogaja 80 kilometrov stran iz Ljubljane, kjer prihaja do množičnih odpuščanj, ki je zdaj doletelo tudi invalide. V sindikatu ugotavljajo tudi, da družbe ne zanimajo protikrizni ukrepi vlade in državne subvencije.

Pomoč države za kitajske lastnike premajhna

Predsednica sindikata Skei v Gorenju Gospodinjski aparati Jasmina Nedić je tako dejala, da so lastnike prosili, naj sprejmejo pomoč države, a naj bi ti rekli, da je ta premajhna za njihove potrebe. Vse bolj imajo po njenih besedah občutek, da je kriza zaradi novega koronavirusa lastniku prišla prav, saj se je podjetje s težavami spopadalo že pred tem.

"Vedno bolj smo prepričani, da je bila prodaja Gorenja Hisensu velik nateg," je bil oster Zeba. Po njegovih besedah so pred prodajo predstavniki Kapitalske družbe kot nekdanjega največjega (para)državnega lastnika in takratne vlade obljubljali, da bo prodaja prinesla nova delovna mesta in novo proizvodnjo. Enake obljube je, tako Zeba, dajal tudi Hisense, ki pa ni dajal pisnih zavez, ampak samo ustne. V času od prevzema pred dvema letoma ni bilo nobenih večjih naložb, je opozoril Zeba.

Katastrofa za Velenije in regijo

Kot je dodal, je Hisense državno podjetje, zato bi bilo po njegovem mnenju mogoče na državni ravni doseči, da se sprožijo pogovori ali pogajanja glede naložbenih načrtov in nadaljnje usode proizvodne lokacije v Velenju. Poudaril je, da je bilo ob prevzemu v celotni skupini 11.000 zaposlenih, do konca leta pa bi bilo lahko ob uresničitvi trenutnih načrtov, ko naj bi bilo v slovenskem delu skupine presežnih 828 od skupaj 5580 zaposlenih, samo še 7100 zaposlenih. Največji delež tega zmanjšanja nosi slovenski del skupine. To bo po Zebovih besedah katastrofa za Velenje in regijo.

Tudi Nedićeva je prepričana, da bi jim država lahko pomagala. Slovenska vlada bi tako lahko stopila v stik s kitajsko in predstavila pomen Velenja za Slovenijo. "A čedalje močnejši občutek imamo, da se naša država ne zaveda pomembnosti Gorenja za Šaleško dolino in Slovenijo," je sklenila.