Spremljanje cen kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov v celotni verigi je konec lanskega maja napovedal premier Robert Golob. Kot je dejal, želi vlada ugotoviti, "kdo v verigi ima neupravičene dobičke in oderuške marže".

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je nato izdalo odredbo, ki je kot zavezance za poročanje določila pridelovalce, posrednike, predelovalce in trgovce. Na tej podlagi je kmetijsko ministrstvo julija začelo zbirati podatke o cenah, količinah in poreklu kmetijskih in živilskih proizvodov.

Podatke so zavezanci pošiljali za obdobje do vključno novembra, njihovo analizo pa je ministrstvo zaupalo Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je svoje ugotovitve prejšnji teden predstavila projektni skupini, ta je sestavljena iz vseh glavnih deležnikov v verigi preskrbe s hrano ter predstavnikov drugih resornih ministrstev in strokovnih institucij, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Iz poročila je po teh navedbah razvidno, da zbrani podatki v omenjenem obdobju izkazujejo precej primerljiva gibanja s podatki statističnega urada. Izpostavljene razlike so v večjem delu odraz različne metodologije zajema podatkov, vključno z različno širino zajema živil v posamezni kategoriji, so pojasnili na ministrstvu in poudarili, da je petmesečno opazovano obdobje razmeroma kratko, bolj poglobljena analiza dogajanj znotraj verige preskrbe s hrano pa da bo mogoča v daljšem časovnem obdobju. Tudi projektna skupina se je strinjala, da je za ugotavljanje statističnih gibanj potreben zajem podatkov za vsaj eno koledarsko leto.

Sicer pa je bil pretežen del prodanih živil pri trgovcih v obravnavanem obdobju večinoma slovenskega porekla. To še posebej velja za sektorje, kjer ima Slovenija visoko stopnjo samooskrbe, kot so pšenična moka, kruh, goveje meso, piščančje meso, mleko, jogurt, jajca, jabolka, korenje in krompir. Manjšo zastopanost slovenskih proizvodov so zaznali pri sektorjih svinjskega mesa, poltrdih sirov, listnate solate in čebule.

Glede izračuna bruto marž, kar po pojasnilih ministrstva pomeni razliko med nabavno in prodajno ceno, ne pa stopnje dobička analiziranega deležnika, je analiza pokazala, da imajo te pri posrednikih zelo širok razpon. Na splošno so višje pri proizvodih neslovenskega porekla, ker so vsaj nekatere zagotovo obremenjene z visokimi transportnimi stroški, marsikatera pa verjetno tudi z dodatnimi posredniki, od katerih kupujejo slovenski posredniki. Kot primer so navedli krompir, korenje, čebulo, solato, banane, limone, jabolka in jogurt brez dodatkov.

Precej drugačen splošen vzorec so opazili pri bruto maržah trgovcev. "Visoke vrednosti lahko opazimo pri nekaterih proizvodih (kruhu, mesnih in mlečnih izdelkih, jajcih večje velikosti, nekaterih vrstah sadja in zelenjave). Izrazito nizke so pri moki in večini kategorij svežega mesa (brez kosti in s kostjo)," so zapisali na ministrstvu.

165 zavezancev

Odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov je veljala šest mesecev, predmet spremljanja pa so bili kmetijski pridelki in živilski proizvodi, ki se uvrščajo v sektorje žita, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave. Skupno je moralo podatke pošiljati 165 zavezancev, od katerih so nekateri nastopali v več vlogah, zato so morali za vsak mesec oddati več poročil. Skupno so tako na ministrstvu prejeli do največ 210 poročil mesečno.

Problematika urejanja razmerij v verigi preskrbe s hrano pa je vse aktualnejša tudi v EU-ju. Ta bo do konca junija letos ustanovila opazovalnice, ki bodo spremljale stroške proizvodnje, marž in trgovinskih praks v prehranski verigi. Tudi zaradi predvidenih ukrepov na ravni Unije so se člani projektne skupine strinjali, da se poročanje do jasnejših usmeritev EU-ja na tem področju nadaljuje v enaki obliki in brez večjih sprememb zajema podatkov.