Predlog celovitega načrta projektov na davčnem področju, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, vsebuje spremembe vrste davčnih zakonov, vse s ciljem prestrukturiranja bremena javnih dajatev v smeri povečanja konkurenčnosti gospodarstva.

Kot je zapisano v dokumentu, se je vlada zavezala, da se dozdajšnje stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev v letih 2015 in 2016 ne bodo povečevale, niti se ne bodo uvajale nove oblike javnofinančnih obremenitev gospodarstva.

Izjema je le davek na nepremičnine, ki bo nadomestil dozdajšnje tri dajatve na tem področju, v splošnem pa se skupna obremenitev lastnikov nepremičnin ne bo povečevala. Kljub temu pa naj bi bil finančni izkupiček višji, kar naj bi dosegli z večjim zajemom nepremičnin v obdavčitev ter izboljšanjem in posodobitvijo podatkov o vrednosti nepremičnin.

Prva odmera leta 2016 ali 2017
Do prve odmere davka na nepremičnine naj bi po teh načrtih prišlo v letu 2016, dokument pa dopušča tudi možnost, da bi se to zgodilo leto pozneje.

Predtem bo treba poleg novega zakona o davku na nepremičnine pripraviti tudi novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, nov zakon o evidentiranju nepremičnin ter novelo zakona o financiranju občin kot tudi akcijski načrt za prenovo sistema obdavčitve nepremičnega premoženja in izboljšave vrednotenja nepremičnin.

Učinkovitejše pobiranje javnih dajatev kot cilj
Cilj države ostaja tudi povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in zmanjšanje obsega sive ekonomije. Še letos naj bi tako uvedli davčne blagajne, ki bodo podatke o izdanih računih pri plačilih z gotovino pošiljale prek spleta neposredno na finančno upravo. Predlog tega zakona je že pripravljen in je bil do pred kratkim v javni obravnavi, vlada pa ga namerava še ta mesec poslati v obravnavo v DZ.

Sredi poletja namerava vlada v DZ poslati tudi predloge popravkov nekaterih zakonov, s katerimi naj bi zmanjšali stroške zavezancev in čas, ki je potreben za plačevanje javnih dajatev, po drugi strani pa povečali učinkovitost poplačila davčnega dolga. Do tedaj naj bi našli tudi rešitev za problematiko prenosa sredstev v davčno ugodnejša območja.

Obeta se nižanje obremenitev dela
Ker vlada v Sloveniji prepričanje, da je delo v primerjavi s tujimi državami čezmerno obremenjeno, želi vlada tudi na novo določiti porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, predvsem z namenom znižanja obremenitev dela.

Predloge zakonov na tem področju je mogoče pričakovati v letu 2016, njihovo končno uveljavitev pa v letu 2017.