To je danes potrdíla vlada v nacionalnem reformnem programu. Usoda socialnih transferjev pa je še vedno negotova, saj stranka SD na tem področju ni bila uspešna.

Finančni minister Dušan Mramor je po seji povedal, da se reformni ukrepi osredotočajo na dve področji, in sicer na spodbujanje naložb in gospodarsko rast ter na stabilizacijo javnih financ. Med strukturnimi reformami, ki jih je v NRP vključila vlada, je Marmor med drugim naštel odprave administrativnih ovir, davčne reforme in deregulacije poklicev prek boljšega upravljanja državnih naložb in premišljene privatizacije do strukturnih ukrepov na področju zdravstva, trga dela in pokojninskega sistema ter spodbujanja investicij skozi učinkovitejšo porabo sredstev EU-ja in domačega proračuna.

Na področju javnih financ je omenil okrepitev fiskalnega okvirja skozi sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in novega zakona o javnih financah, analizo učinkovitosti uporabe javnih sredstev in dolgoročne spremembe v strukturi teh izdatkov, s ciljem doseči strukturno izravnane javne finance v letu 2020.

Tako Mramor kot minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa sta pri javnofinančnem ukrepanju izpostavila, da je treba kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestiti z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi.

Zadovoljni koalicijski partnerji
Za osnutkom so zadovoljni tudi koalicijski partnerji. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je povedal, da je zadovoljen, ker ne bodo ukinili Kapitalske družbe (Kad) in ker bodo ustanovili demografski sklad, kar je ključno za DeSUS.

"Iz Kada in demografskega sklada želimo zagotavljati sredstva za usklajevanje pokojnin, in sicer z naslova privatizacije, kjer gre 10 odstotkov kupnin neposredno v Kad oz. novoustanovljeni demografski sklad," je dejal v izjavi medijem in dodal, da so pokojnine "za zdaj varne". "Glede na dogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem pričakujem, da se bodo januarja pokojnine uskladile za leto 2014, ker je bila gospodarska rast višja od 2,5 odstotka," je dejal. Glede letošnjega leta ni želel nič napovedovati, ker še ni znano, kakšna bo gospodarska rast.

Na vprašanje, kje so bili najmanj usklajeni, je Erjavec odgovoril, da pri rezih na ministrstvih. Spomnil je, da mora država javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižati na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar lahko po njegovih besedah povzroči težave. Erjavec na prihodkovni strani sicer pričakuje več sredstev, zato je zelo odvisno, kako bosta tekla letošnje in prihodnje leto, sploh glede novih zaposlitev in investicij, je dejal. Dodal je, da je med danes sprejetim osnutkom in osnutkom, ki so ga obravnavali v sredo, a ga še niso sprejeli, bistvena

razlika. Obenem pa pričakuje, da boo razlike tudi v postopku oblikovanja osnutka v dokončni predlog.

Kot še pravi, je SD (seja je minila v odsotnosti Dejana Židana, udeležila se je je Anja Kopač Mrak) glede socialnih transferjev zastopal takšna stališča "kot običajno". A zelo podobno je tudi stališče DeSUS-a, torej da varčevanje ne sme iti na račun tistih, ki so najbolj ogroženi, je še dejal.

Mramor je po seji kratko dodal, da bodo plače javnih uslužbencev in maso socialnih transferjev dodatno usklajevali na pogajanjih s socialnimi partnerji.

Na koncu čaka Bruselj
Gre za dokument, ki skupaj s programom stabilnosti določa domače ekonomske usmeritve in ukrepe za prihodnji dve leti. Tako finančni minister Mramor kot državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar sta ta teden dejala, da mora del varčevalnih ukrepov ostati. Vlada je o NRP-ju govorila že na delovnem posvetu v sredo, a se ni mogla uskladiti. Različna stališča naj bi imeli pri vprašanju nadaljevanja varčevalnih ukrepov, vezanih na socialne transferje, plače v javnem sektorju in pokojnine. Omenjeni varčevalni sveženj je zajeten; gre za znižane otroške dodatke, štipendije, dodatke za velike družine, nižje plače javnih uslužbencev in zamrznjene pokojnine ter delni regres, če jih naštejemo samo nekaj. Odprava vseh ukrepov ni mogoča, ugotavlja državna sekretarka Mateja Vraničar. Ministrstvi za finance ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa naj bi v petek nesoglasja vendarle nekoliko zgladili.

Del varčevalnih ukrepov bo po pričakovanjih ostal v dokumentu, vlada pa se bo morala zato soočiti z nezadovoljnimi sindikati, ki napovedujejo konflikt, če s plačami ne bodo mogli sodelovati pri gospodarski rasti.

Dokument bo sicer glede na prva izhodišča izpred slabega meseca dni med drugim znova predvidel zdravstveno reformo, dodatne spremembe pokojninskega sistema, odpravo administrativnih ovir, spodbujanje podjetništva ter optimizacijo javnega sektorja s prenovo plačne politike. Vanj bo vključenih več za vlado prednostnih projektov: davčna reforma, uvedba davčnih blagajn, rešitve vse na enem mestu, sistemsko razdolževanje podjetij, spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in deregulacija poklicev.

Slovenski proračun kljub omejitvam trenutno posluje z milijardo in 400 milijoni minusa. Toda ob več kot 2,5 odstotni rasti zakon narekuje odmrznitev socialnih transferjev, dogovor o javnih plačah pa velja samo do konca leta. Zato sindikati zahtevajo konec varčevanja. Delodajalci nasprotno, opozarjajo na krhko rast, morebitna sprostitev varčevalnih ukrepov pa bi pomenila kršitev socialnega sporazuma o nepovečevanju davkov, poroča Radio Slovenija.

Letos je Slovenija primanjkljaj znižala pod tri odstotke, vendar zgolj zaradi evropskih sredstev. Postopno uravnoteženje pa vsako leto zahteva še za 200 milijonov nižje odhodke, česar pa gospodarska rast ne bo zagotovila. Zato bo morala vlada krepko premisliti, katere ukrepe spremeniti v stalne, katere postopno odmrzniti in katere preoblikovati, je za naš radio poročala Zdenka Bakalar.

V ponedeljek bo dokument vlada posredovala v obravnavo socialnim partnerjem in pristojnim odborom DZ-ja. V Bruselj mora v končni obliki skupaj s paktom stabilnosti romati do konca meseca.