Obstoječi lastniki bodo lahko delnice vplačali v sorazmerju s svojim zdajšnjim lastniškim deležem, za zdaj pa še ni znano, ali bodo poleg države v dokapitalizaciji sodelovali tudi KBC in drugi delničarji. Iz NLB-ja so sporočili, da je država izrazila namero, da bo izkoristila prednostno pravico do vpisa in vplačila ponujenih delnic, za ostale delničarje v banki takšnih informacij nimajo.

Donosna naložba ali državna pomoč?
Dokapitalizacija bi se morala začeti že 25. februarja, a je do zamika uradno prišlo zaradi tehničnih težav, neuradno pa zato, ker naj bi se država še pogajala s KBC-jem. Vlada naj bi poleg tega čakala tudi na odgovor Evropske komisije, ali bi dokapitalizacija le z deležem države in brez drugih lastnikov pomenila državno pomoč. Komisijo naj bi vlada poskušala prepričati, da gre za donosno naložbo, in ne za pomoč banki. Če KBC pri dokapitalizaciji ne bi sodeloval, bi se delež države v NLB-ju povečal na skoraj 58 odstotkov.

Prvi krog dokapitalizacije bo traja 15 dni. V drugem krogu dokapitalizacije bodo preostale delnice na voljo drugim vlagateljem, ki bodo imeli osem dni časa, da jih vplačajo. Dokapitalizacija bo tako trajala do konca marca. V NLB-ju pričakujejo, da bodo nove delnice izdane in vpisane na račune pri Klirinško-depoptni družbi do konca aprila. Predvidenih je za 250 milijonov evrov delnic, a prag uspešnosti ni določen. Vrednost dokapitalizacijske delnice je določena le dva evra nad knjigovodsko vrednostjo, ki je bila konec lanskega leta določena pri 114 evrih.

Lastniška struktura NLB-ja