Dolar se v primerjavi z evrom (pa tudi z drugimi valutami) že pet tedno krepi, saj so analitiki prepričani, da bo ameriško gospodarstvo kmalu spet zaživelo, medtem ko naj bi se Evropa še nekaj časa borila z recesijo. Pri Goldman Sachs menijo, da bo evro v treh mesecih zdrsnil na vrednost 1,45 dolarja, v naslednjem letu pa na 1,40. Foto: EPA
Dolar se v primerjavi z evrom (pa tudi z drugimi valutami) že pet tedno krepi, saj so analitiki prepričani, da bo ameriško gospodarstvo kmalu spet zaživelo, medtem ko naj bi se Evropa še nekaj časa borila z recesijo. Pri Goldman Sachs menijo, da bo evro v treh mesecih zdrsnil na vrednost 1,45 dolarja, v naslednjem letu pa na 1,40. Foto: EPA
Borzni komentar
Surovine in plemenite kovine so bile dolgo v bikovskem trendu, zdaj pa so na hudi preizkušnji. Če bo dolar še naprej naraščal, preobrata ni pričakovati. Foto: Reuters

Za evro je treba zdaj plačati 1,467 dolarja kar je najmanj po februarju, saj sveži podatki kažejo, da je bila v številnih evropskih držav gospodarska rast v drugem četrtletju negativna, poleg tega pa večina pričakuje, da bodo ZDA hitreje našle pot iz krize. Nafta se še naprej hitro oddaljuje od rekorda izpred enega meseca (147 dolarjev) in je v petek padla na dobrih 111 dolarjev, kar je najmanj v zadnjih treh mesecih in pol. Nafto poleg močnejšega dolarja seveda sesuvajo pričakovanja o nižjem povpraševanju industrijskih držav. Tudi Opec je v petek potrdil, da se bo povpraševanje po nafti zniževalo.

Le kdaj bo konec posojilne krize?
Na Wall Streetu je cenejša nafta gotovo pomagala, da delniški indeks Dow Jones (11.659 točk) zadnji teden ni izgubil več kot le 0,6 odstotka. Minus lahko pripišemo strahovom, da se nepremičninski trg še nekaj časa ne bo pobral in da bo zato posojilna kriza od bank zahtevala nove milijardne odpise slabih posojil. Petkovo trgovanje je zaznamovala novica, da je proizvodnja aktivnost v zvezni državi New York v zadnjem mesecu presenetljivo porasla, kar je pregnalo nekaj črnih misli o recesiji. Tehnološki sektor je užival v zelo solidnem tednu, saj je indeks Nasdaq (2.452 točk) skupno poskočil za 1,6 odstotka.

Plemenite kovine na letošnjem dnu
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.190 točk) je v zadnjem tednu izgubil 0,7 odstotka. Petek je bil sicer pozitiven, med delnicami, ki so izstopale, pa omenimo francoskega farmacevta Sanofi-Aventis. Ker je Berkshire Hathaway, ki je v lasti slovitega bogataša Warrena Buffeta, povečal svoj delež v podjetju, so delnice Sanofi-Aventisa porasle za tri odstotke. Slabo je šlo pričakovano rudarskim delnicam, saj so cene surovin in plemenitih kovin krepko padle. Za unčo zlato je bilo treba, na primer, odšteti tudi manj kot 775 dolarjev. To je letošnje dno. Srebro je padlo najnižje po septembru, na 12,73 dolarja. Avtomobilski sektor je izgube utrpel zaradi slabše ocene analitikov pri Goldman Sachs.

Bo po volitvah bolje?
Na Ljubljanski borzi je bil zadnje dni, če smo ironični, morda še najboljši dogodek ta, da v petek zaradi praznika ni bilo trgovanja. Pogled na večinoma rdeče obarvano tečajnico in zlasti na obupno nizek promet pač nikogar ne razveseljuje. Slovenski borzni indeks (7.654 točk) je v štirih dneh (vsi so bili negativni) skupno izgubil poldrugi odstotek. Kupci čakajo, nihče ne upa napovedati, kdaj bo nastopil preobrat. Previdni bodo gotovo počakali do 21. septembra, ko bodo parlamentarne volitve. Morda bo takrat tudi slika na tujih trgih že bolj jasna.

T. O.