Guverner centralne banke Mitja Gaspari opozarja, da bi nadaljevanje podobne rasti dinamike plač, kakršna je v zadnjih mesecih, v naslednjem obdobju lahko bilo eno od tveganj za doseganje stabilne rasti cen in gospodarske rasti, ki naj bi bila letos 4,1-odstotna.

Zaostajanje za inflacijskim merilom se je močno zmanjšalo in če ne bo posebnih, nepredvidljivih dogodkov, predvsem glede gibanja cen nafte, je zelo verjetno, da bi cilj dosegli ob koncu letošnjega leta, je dejal Gaspari.

Po Gasparijevih navedbah tveganje predstavlja še vprašanje obnavljajoče se hitrejše gospodarske rasti in rasti domačega trošenja, predvsem prebivalstva. To bi skupaj z dinamično kreditno rastjo v bankah pomenilo pritisk na večja inflacijska pričakovanja.

Gaspari podpira zmanjšanje javnofinančnih odhodkov
Glede okvirja vladnih reform je Gaspari dejal, da podpirajo dejavnosti, ki bodo zniževale javnofinančne odhodke. Trenutno je gospodarska klima razmeroma ugodna in je idealna priložnost, da se z razmeroma manjšimi negativnimi posledicami doseže večje javnofinančno ravnotežje, čeprav tudi zdajšnje ni med slabšimi v EU-ju.

Umar: Inflacija se počasi umirja
Umar ugotavlja, da se je po umiritvi cene nafte in njenih derivatov umirila tudi rast cen življenjskih potrebščin. Strokovnjaki urada za ekonomske analize in razvoj v zadnji številki Ekonomskega ogledala ugotavljajo, da se je ob naraščanju inflacije v večini članic EU-ja v zadnjih mesecih povišala vrednost maastrichtskega merila.

Proizvodna dejavnost predelovalnih dejavnosti se je v letošnjih prvih osmih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 2,9 odstotka, k čemur je največ prispevala mednarodna menjava. Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila realno višja za 4,1 odstotka.

Inflacija je bila 0,2-odstotna, na medletni ravni 3,1-odstotna, povprečna inflacija pa je tretji mesec zapored ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka.