Ob koncu leta so številna slovenska podjetja svoje delavke in delavce nagradila na različne načine. Nekatera z manjšimi pozornostmi in darili, druga z izplačilom božičnic, 13. plač ali drugih nagrad. Težave se pojavljajo, ker tovrstne nagrade nekatera podjetja odmerjajo po merilih, ki so diskriminatorna do delavcev. Na nekorektnosti so nas opozorile tudi delavke podjetja Boxmark Leather iz Kidričevega, ki se ukvarja s proizvodnjo sedežnih prevlek. V anonimnem pismu so navedle, da so bili zaposleni v podjetju ob izplačilu božičnice diskriminirani glede na koriščenje dopusta in bolniške odsotnosti. Do izplačila so namreč bili upravičeni le tisti zaposleni, ki so bili na delovnem mestu prisotni določeno število delovnih dni. "Če greš za eno uro ali več iz delovnega mesta se ti ta dan ne šteje kot delovni dan," so ob tem zapisale delavke.

Glede na sklep, na katerega so zaposleni v Boxmarku v začetku decembra naleteli na oglasni deski, pozneje pa je zakrožil tudi po družbenih omrežjih, se je vodstvo ob koncu leta pri plačilu dela plače na podlagi poslovne uspešnosti podjetja odločilo za to, da bo višino izplačil odmerilo na podlagi števila oddelanih dni posameznega delavca. Kot je razvidno iz sklepa, so bili do izplačila upravičeni le tisti zaposleni, ki so bili med 1. novembrom 2018 in 1. decembrom 2019 na delovnem mestu prisotni vsaj 230 dni. Če so izpolnili ta kriterij, so prejeli izplačilo v višini 50 centov za vsak delovni dan. Če so bili na delovnem mestu prisotni od 235 do 241 dni, se je izplačilo povečalo na 1 evro na delovni dan, za več kot 242 oddelanih dni pa so prejeli znesek v višini 1,5 evra za vsak dan, ko so bili prisotni na delovnem mestu. Za vsako delovno soboto se je k izplačilu prištelo dodatnih šest evrov. V navedenem obdobju je bilo sicer 269 delovnih dni.

Delavke so v pismu zapisale še, da so po objavi sklepa želele razlago direktorja Marjana Trobiša, ki naj bi jim dejal, da gre za nagrado za delavce, ki so delali. "To se pravi, da tiste dni, ko ne delaš, nisi vreden nič. Mislimo, da si vsaka delavka v Boxmarku krvavo zasluži vsak evro. Če pa zboli ona ali njen otrok, ne bi smela biti kaznovana," so še zapisale razočarane delavke.

Ravnanje v skladu s kolektivno pogodbo

Vodstvo podjetja Boxmark Leather v Kidričevem, ki je sicer v švicarski lasti, obrate pa ima, poleg Slovenije, še v Avstriji, na Hrvaškem, Kitajskem, v Mehiki in Argentini, pojasnjuje, da podjetje ne izplačuje božičnice, temveč nagrado za uspešno delo. Delavci so tako ob koncu leta nagrajeni glede na delovno učinkovitost, pripravljenost na delo ter natančnost. "Za izplačilo je bil pripravljen tudi pravilnik, ki velja za vse zaposlene," je pojasnilo vodstvo, ki se pri izplačilu sklicuje tudi na Kolektivno pogodbo za dejavnost hlačne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti in na dogovor s sindikatom.

Podjetje Boxmark se je za takšno izplačilo nagrade odločilo že peto leto, saj želi, "da se osebe, ki so dosegle boljše rezultate kot pričakovano, tudi nagrajuje". Ob tem je direktor Marjan Trobiš, sicer tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, zavrnil trditve, da naj bi že zaradi enourne odsotnosti z delovnega mesta ta delovni dan odbili iz kvote, ki se meri pri izplačilu nagrade ob koncu leta.

Kdaj so izplačila diskriminatorna?

Kot je zapisano v sklepu, sicer ne gre za nagrado za uspešno delo – kot nam je v odgovoru navedlo vodstvo –, temveč za izplačilo dela plače na podlagi poslovne uspešnosti delodajalca. Kot pojasnjujejo v pisarni Zagovornika načela enakosti, kjer s primerom Boxmarka sicer niso bili seznanjeni, gre za dva različna koncepta. Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost (poimenovano tudi božičnica) je prepuščeno avtonomni ureditvi podjetja. Ker gre, kot že ime samo pove, za poslovni uspeh družbe kot celote, so do izplačila dela plače za poslovno uspešnost po kolektivnih pogodbah praviloma upravičeni vsi delavci. "Gre torej za nagrado vsem zaposlenim, pod pogojem, da je družba poslovno uspešna in ne za nagrado posameznemu delavcu, ki bi bila sorazmerna njegovemu prispevku k poslovni uspešnosti družbe," so pojasnili iz pisarne, kjer mesto zagovornika načela enakosti trenutno zaseda Miha Lobnik.

Nato je tukaj še delovna uspešnost delavca oziroma individualna delovna uspešnost, ki se skladno z zakonom o delovnih razmerjih določa glede na gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela posameznega delavca. "Del plače za individualno delovno uspešnost se tako izplača delavcu le v primeru, ko dosega delovne rezultate, določene v pogodbi o zaposlitvi oz. v kolektivni pogodbi," pojasnjujejo v pisarni zagovornika načela enakosti, kjer ob tem opozarjajo, da merila ne smejo biti diskriminatorna. "Diskriminatorna so, kadar obstajajo osebne okoliščine, zaradi katerih so zaposleni posredno prikrajšani za enako plačilo (osebne okoliščine kot npr. zdravstveno stanje ali nosečnost)," so zapisali.

Tudi pri izplačilu za poslovno uspešnost delodajalca so merila diskriminatorna, če se izplačilo zmanjšuje na račun odsotnosti zaradi bolniškega ali starševskega dopusta. V tem primeru gre za diskriminacijo zaradi zdravstvenega stanja in starševstva. "Taka zmanjševanja plačil so posredno diskriminatorna tudi po spolu, saj so v Sloveniji večinoma ženske tiste, ki vzamejo starševski dopust ali dopust za nego bolnega otroka," so še dodali.

Pod sporni sklep podpisan tudi sindikat

Pod sklep sicer ni podpisan zgolj direktor podjetja Boxmark, temveč tudi predstavnika Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije in Neodvisnega sindikata Slovenije. Vodstvo se poleg tega sklicuje tudi na 76. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost tekstilne, hlačne in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije, ki med drugim pravi, da so "do plačila plače za poslovno uspešnost upravičeni vsi zaposleni v sorazmerju s prisotnostjo delavcev na delu v času, na katerega se poslovna uspešnost nanaša."

Za pojasnilo smo se obrnili na generalnega sekretarja Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Antona Rozmana. "Vodstvo se sklicuje na kolektivno pogodbo dejavnosti, ki takšno ravnanje dovoljuje. Sindikat je to podpisal in to velja," je dejal Rozman. "Kljub vsemu menimo, da se to absolutno ne bi smelo zgoditi. Tudi če je zaposleni en teden prisoten na delovnem mestu, je s svojo prisotnostjo nekaj naredil in prispeval v dobrobit družbe. Če pa je nekdo moteč element družbe, poslovodstvo lahko uporabi vse instrumente, da ga odpusti iz krivdnih ali kakršnih koli razlogov. Dokler delavec ima pogodbo in dela, ko je tega zmožen, je upravičen do izplačila," je dejal generalni sekretar sindikata ter ob tem priznal, da je kolektivna pogodba nekorektna ter da sindikat razmišlja tudi o tem, da bi diskriminatornost poteze Boxmarka dal v presojo sodišču.