Mehanizem CRM (Capacity Remuneration Mechanism) belgijski regulator za elektriko in plin definira takole: "Mehanizem zahteva oceno primerne ravni kapacitet (npr. 110 odstotkov vršnega povpraševanja) in spodbudo, da se tovrstna zanesljiva in prožna kapaciteta zagotovi. Za proizvajalce takšna spodbuda pride v obliki prihodka za vgrajeno kapaciteto, porabniki pa dobijo povračilo za neporabljeno energijo."

Za to nadomestilo ključnim energetskim objektom za zagotavljanje stabilnosti sistema se po besedah predsednika sindikata Branka Sevčnikarja zavzemajo, ker bi se s tem reševalo delovna mesta, katerih usoda visi v zraku.

"Samo na strošku dela ne bomo izplavali iz vode, tudi če ne dobimo nobenega plačila za delo, ki ga upravljamo v sistemu. Treba je potegniti neke sistemske ukrepe, kot je CRM, če bomo želeli imeti svoj del slovenske energetike," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Sevčnikar.

Energetika je po njegovih besedah pred velikimi izzivi, predvsem pri proizvodnji električne energije. Trg se sooča z nizkimi cenami električne energije na borzah, na kar predvsem vpliva subvencioniranje obnovljivih virov energije. Odgovorni, ki so zadolženi za stabilnost delovanja sistema, se bodo morali odločiti, kako bo slovenski energetski trg deloval naprej.

Natančnih ocen o vsoti denarja še ni
Študijo o CRM-ju, ki jo je za sindikat pripravil inštitut EIPF, so poslali ministrstvu za infrastrukturo, agenciji za energijo in drugim, pristojnim za energetiko. Franc Križanič, ki je sodeloval pri pripravi študije, je pojasnil, da je trg električne energije trenutno nestabilen, kot odgovor na nestabilnost se je uveljavil mehanizem CRM.

Pri nas bi ga uvedel v obliki centraliziranega trga zmogljivosti: organizator bo Borzen, stroške in način njihovega kritja bo opredelila agencija za energijo, pobiral pa jih bo Eles. Meni,d a bi ga bilo smiselno uvesti za tiste proizvodne objekte, ki so nujni za stabilnost sistema. Objekte, ki so nujni za stabilnost sistema in ki bi bili upravičeni do denarja iz CRM-ja, pa mora določiti Eles.

Križanič bi ta strošek prenesel na veletrgovce z elektriko, ki so "zaslužili v razliki med ceno na debelo in drobno", in ne na končnega uporabnika. Koliko bi to znašalo na letni ravni, Križanič ni imel ocene, saj bi o tem lahko govorili, ko bi vedeli kateri objekti pridejo v poštev, treba je vedeti tudi, pri kateri ceni se ta mehanizem sproži in pri kateri ceni se konča, pa tudi kdo to plača. Po njegovi grobi oceni bi Slovenija potrebovala okoli 36 milijonov evrov.

Glede stavkovnih aktivnosti zaradi dogajanja v Termoelektrarni Trbovlje (Tet) bo stavkovni odbor še počakal, je pojasnil Sevčnikar in spomnil, da so vsem odgovornim posredovali predlog reševanja težav, od njih pa pričakujejo odgovore.