Ekonomist Ivan Ribnikar je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela govoril o stanju v slovenskem bančništvu, pokojninski reformi in tudi korupciji.

Ribnikar: Banke res potrebujejo toliko dodatnega kapitala?
"Želja zaščititi banke pred bankrotom s stalnim povečevanjem odstotka kapitala, ki ga morajo imeti, vodi v propad bank, saj se te prilagajajo z zmanjševanjem obsega posojil in tako izgubljajo dobre komitente," se je Ribnikar odzval na trditev Banke Slovenije, da bi slovenske banke za dosego povprečne ravni kapitalske ustreznosti v območju evra potrebovale 1,2 milijarde evrov dodatnega kapitala.

Po njegovem mnenju so v Banki Slovenije to navedli zgolj kot hipotetično številko, ne kot odredbo. Tolikšno povečanje kapitala sicer po njegovem prepričanju ne bo mogoče, in to ne samo zaradi dveh velikih bank, kjer bi to morala napraviti predvsem država.

Sprašuje se, ali banke res potrebujejo toliko dodatnega kapitala. Kot pojasnjuje, se banke zahtevanemu odstotku kapitala že zdaj prilagajajo s kapitalom, ki ga imajo, in sicer tako, da zmanjšujejo obseg posojil. "Če bodo morale imeti še več kapitala, relativno glede na tvegane naložbe, bo tega zmanjševanja posojil še precej več," opozarja Ribnikar.

"Vedno več komitentov bo slabih. To je zanesljiva pot v propad bank"
Ribnikar pojasnjuje, da banke, ko zmanjšujejo obseg posojil, izgubljajo dobre komitente in ne dobivajo novih dobrih komitentov, saj so zanje odprta vrata bank čez mejo.

"Vedno več komitentov bo slabih. To je precej zanesljiva pot v propad bank," svari in ugotavlja, da lahko želja zaščititi banke pred bankrotom s povečanjem odstotka kapitala, ki ga morajo imeti, vodi v njihov bankrot. Tega po njegovih besedah ne bi bilo oz. bi bila verjetnost neznatna, če se ne bi zahtevalo od bank, da morajo imeti relativno še več kapitala.

Glede poslabševanja bonitetnih ocen nekaterih slovenskih bank je dejal, da bi se lahko v trenutku, ko bo že zaradi politike Evropske centralne banke prišlo do dviga cene denarje, v Sloveniji izognili zvišanju obrestnih mer zaradi poslabšanja bonitetne ocene.

Manj nastopov ministrov, boljša javna podoba
Ena izmed poti do tega je po njegovih besedah izboljšanje podobe, ki jo imajo o slovenskih ustanovah kot dolžnikih tuji upniki. "Za to podobo lahko tudi sami kaj napravimo. Na primer, da ministri in/ali ministrica čim manj nastopajo v javnosti," je zatrdil.

Ribnikar je pred kratkim izjavil, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ravnala pravilno, ker je zahtevala, da tri državne družbe sodelujejo pri dokapitalizaciji NKBM-ja. Kot pravi, se je s to izjavo nekaterim morda zameril, vendar pa mu nihče ni rekel, da se s tem ne strinja.

S tega zornega kota se mu zdi, da je vlada agencijo ustanovila ne samo zaradi zahtev Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, temveč predvsem zato, da lahko tudi sama ali njeni ministri kritizirajo upravljanje državnih naložb.

Ribnikar je kritičen do trenutnih interpretacij, kakšno bi moralo biti dobro korporativno upravljanje. "Bistvo tega je, menda, v tem, da lastnik nima nobene besede. Ima jo kdor koli drug, kar je skregano z normalno logiko," je zatrdil.

"Podjetja ne bodo dolgotrajni lastniki banke"
Na vprašanje, zakaj se mu zdi modro, da je država prek treh podjetij v večinski državni lasti podprla dokapitalizacijo NKBM-ja, je odgovoril, da v podjetjih nastajajo prihranki oziroma presežki iz denarnega toka kontinuirano, medtem ko se investicije ne dogajajo ves čas, temveč le v posameznih obdobjih.

V tem vmesnem času se morajo ti prihranki po njegovih besedah varno in verjetno tudi donosno naložiti. "Če podjetja, ki jih omenjate, za to izberejo bančne delnice, ki se ponujajo poceni, je to verjetno pametna odločitev," pravi Ribnikar.

Pri tem ocenjuje, da ta podjetja ne bodo dolgotrajni lastniki banke, banka pa bo končno prešla "v prave roke". To po njegovem prepričanju ne bodo tujci, s čimer bi banka ostala samostojna, ampak en sam tuji strateški investitor, tako da bo banka postala podružnica tuje banke.

"Povezovanje bonitetne ocene z reformo je neumnost"
Ribnikar je podprl tudi pokojninsko reformo, saj ta ob trenutnih demografskih smernicah ustvarja bolj pošten odnos med zaposlenimi in upokojenci.

Povezovanje padca pokojninske reforme na referendumu z znižanjem bonitetne ocene Slovenije se mu zdi napačno in neumno, saj se bo ta znižala bolj zaradi drugih razlogov. Glede na potek kampanje in ravnanje zagovornikov reforme je mnenja, da se bo zgodil čudež, če bo reforma 5. junija potrjena.

Dotaknil se je tudi vprašanja korupcije. Dejal je, da so k temu pojavu pomembno prispevali tudi zakoni, "ki so od začetka tako napisani, da omogočajo legalno krajo premoženja, ki je bilo prej premoženje vseh. Nobenega, ki je čudežno obogatel in nič koristnega naredil, ne morete obsoditi in mu vzeti premoženja, ker ni kršil zakonov".