Samo lani se je hrana podražila za 40 odstotkov, letos pa cene živil naraščajo še hitreje. Koruza se je na svetovnem trgu podražila za 31 odstotkov, riž za 74 odstotkov, soja za 87 odstotkov, pšenica pa kar za 130 odstotkov.

Posledice najbolj čutijo v najrevnejših državah. Lakota je tako v zadnjih tednih na ulice pognala lačne na Haitiju, Filipinih, v Hondurasu in Egiptu. Različne organizacije svarijo pred vojnami za temeljne življenjske dobrine.

Ponekod hrano varujejo do zob oboroženi vojaki
Lakota grozi 100 milijonom ljudi v 37 najrevnejših državah. Ponekod zaradi nemirov hrano varujejo do zob oboroženi vojaki, šolske učilnice pa samevajo, saj starši otroke raje kot k pouku pošiljajo na delo, poroča TV Slovenija.

Od kod podražitve?
Kot je znano, cene hrane rastejo predvsem zaradi povečanega povpraševanja po hrani, rasti prebivalstva, bogatenja elite, podnebnih sprememb in tudi zaradi pridelovanja poljščin za gorivo kot alternativni vir energije.

Poznavalci opozarjajo, da kratkoročni ukrepi, kot so finančne injekcije, uporabe rezerv, znižanje dajatev in neposredna pomoč, lahko krizo le omilijo, rešijo pa ne.

Cene hrane hladen tuš tudi za ZDA in EU
Dodajmo, da visoke cene hrane pestijo tudi razviti svet. V ZDA se je hrana v zadnjem letu podražila za 5,9 odstotka, v državah Unije pa za 5,6 odstotka. Glede na to, da ima Slovenija najvišjo inflacijo v evroobmočju, verjetno ni treba posebej poudariti, da, ko gre za podražitve živil, naša država ni nobena izjema.