Cilj je zagotoviti 10.000 javnih najemnih stanovanj. "Zakon bomo prihodnji teden vložili v proceduro z namenom, da bi v Sloveniji spet spodbudili razpravo, ki že 10, 20, 30 let ni bila resno opravljena, o tem, kako vsem zagotoviti javna najemna stanovanja po dostopnih cenah," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica stranke SD Tanja Fajon.

Stanovanj, ki so dosegljiva za ljudi, ni dovolj, cene so previsoke in na trg mora poseči država, pravi Fajonova. Po njihovih izračunih bi lahko zagotovili 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani za najemnino največ 350 evrov na mesec. Želijo sicer zagotoviti gradnjo po vsej Sloveniji, ne le v prestolnici.

Prvopodpisani pod predlog bo poslanec SD-ja Marko Koprivc, ki je dejal, da je v Sloveniji na tisoče ljudi, ki nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja. Od prehoda v kapitalizem in poceni privatizacije stanovanj ni bilo na tem področju narejenega praktično ničesar, je bil kritičen.

Povprečna družina srednjega razreda ne more do stanovanja v Ljubljani

Posledica je, da si povprečna družina srednjega razreda v Ljubljani ne more privoščiti stanovanja. "Gradijo se takšni projekti (novinarska konferenca je potekala pred gradbiščem nove poslovno-stanovanjske stavbe Šumi v središču Ljubljane, op. STA). Nič nimam proti takšnim projektom, ampak naloga države mora biti, da zagotavlja stanovanjsko pravico vsem," je poudaril Koprivc. Če ima ta vlada denar za vojsko, je treba zagotoviti sredstva tudi za javna najemna stanovanja, je dodal.

Kot je povedal vodja delovne skupine za pripravo predloga zakona pri stranki Primož Brvar, sicer direktor celjske občinske neprofitne stanovanjske organizacije Nepremičnine Celje, predlog zakona predvideva za okoli 450 milijonov evrov povratnih sredstev, ki bi bila na voljo prek dolgoročnih posojil z nizko obrestno mero Stanovanjskega sklada RS (SSRS).

60 nepovratnih milijonov

Manjši del, okoli 60 milijonov evrov, bi bilo nepovratnih sredstev državnega proračuna, namenjenih izpolnjevanju višjih standardov gradnje, npr. glede energetske varčnosti.
Preostali del do 1,3 milijarde evrov pa bi bila poroštva države, ki bi jih ponujala SID banka, in sicer za posojila stanovanjskim skladom, lokalnim skupnostim in neprofitnim stanovanjskim organizacijam, med njimi tudi stanovanjskim zadrugam.

Zakon bi predvidel tudi možnost podelitve stavbne pravice, in sicer odplačno ali neodplačno, pri čemer bi bilo odplačilo možno na dolgi rok. V strukturi naložbe bi bilo tako okoli 40 odstotkov posojila SSRS-a, od pet do 10 odstotkov nepovratnih sredstev in 20 odstotkov posojila SID banke, preostalo pa bi bila lastna sredstva investitorja oz. sredstva, ki bi jih dobil iz drugih virov.

Brvar je dejal, da ni cilj le gradnja novih stanovanj, ampak tudi spodbuditi obnovo obstoječih praznih stanovanj, ki večinoma niso primerna za bivanje.

Dostopnost za mlade

Želijo izboljšati dostopnost stanovanj med drugim za mlade. "Mladi smo največja žrtev 30-letne neučinkovite politike, ki se ni zanimala za stanovanjsko problematiko. Če želimo, da se mladi sploh odločajo za družine, da se sploh lahko odselijo od doma, moramo nemudoma sprejeti ta zakon," je dejal predsednik Mladega foruma SD Luka Goršek.

Dodal je, da mladi "nismo več v fazi, ko bi samo prosili, ampak bomo morali le še zahtevati, in to od katere koli vlade, ki bo trenutno na oblasti". S kampanjo bodo po Sloveniji tudi zbirali podpise za podporo predlogu zakona, je napovedal.