Kot je v izjavi za medije med današnjim sestankom v Ljubljani povedala državna sekretarka z ministrstva za infrastrukturo Nina Mauhler, je bilo "nerealnih obljub do zdaj že dovolj", zato so z novo, realnejšo časovnico na ministrstvu zadovoljni.

Nova časovnica konec gradnje umešča v leto 2024, kar je leto dni pozneje od rokov iz protokola, podpisanega julija 2017, a dve leti prej, kot je predvidela decembra lani predstavljena časovnica, ki so jo Korošci zavrnili. "Mogoče je bila težava v tem, da je Dars takrat gledal celotni odsek od Šentruperta do Slovenj Gradca," je glede spremembe časovnice od decembra lani do danes pojasnila Mauhlerjeva.

Na sestanku, na katerem je sodeloval tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojmir Urlep, so se dogovorili, da v prihodnjih dneh najdejo rešitev, da bi se gradnja na odseku Velenje-Slovenj Gradec lahko začela že letos, pri čemer pa bodo iskali parcialne rešitve.

Začetek gradnje "čim prej"

"Zdaj je naš prvi cilj, da čim prej začnemo gradnjo na določenem delu odseka Velenje-Slovenj Gradec, ne vemo pa še, kje bo to, ker moramo to uskladiti s projektantom," je poudaril tudi predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic in dodal, da bodo s tem pokazali, da mislijo resno.

Poudaril je tudi, da je julija 2017 podpisan protokol veljaven in da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se ga bodo čim bolj držali, ter da je tretja razvojna os tudi Darsov prednostni projekt. Glede nekaterih pozivov k odstopu pa je dejal, da o odstopu nikakor ne razmišlja.

Skrajni rok 1. februar, sledi protest

"Za nas je bistveno, da se gradnja letos začne," pa je po sestanku poudaril koordinator mladinske iniciative za tretjo razvojno os Aljaž Verhovnik. "Do 1. februarja smo dali rok, da pristojne službe ministrstva, Darsa in vseh drugih, ki morajo tukaj sodelovati, najdejo rešitev, kako se bo gradnja na odseku Velenje-Slovenj Gradec, kjer ni nobenih zadržkov, začela, četudi bo to samo neka sekcijska gradnja. Če do 1. februarja te rešitve ne bo, bo mladinska iniciativa za tretjo razvojno os pripravila protest," je bil odločen Verhovnik.

Predsednik odbora za spremljanje projekta tretje razvojne osi, prevaljski župan Matic Tasič, pa je po današnjem sestanku dejal, da Korošci niso zadovoljni z nobenim zamikom terminskih načrtov, "ampak stvari se premikajo". Kot "velik plus" za projekt vidi udeležbo državnega sekretarja iz kabineta predsednika vlade na današnjem sestanku.

Glede severnega dela tretje razvojne osi so sicer za odsek Velenje-Slovenj Gradec, za katerega je bil državni prostorski načrt (DPN) sprejet že leta 2013, postopki najdlje, saj že poteka projektiranje, potekajo tudi dejavnosti na terenu. DPN za odsek Šentrupert-Velenje pa je bil sprejet januarja 2017, a je ta DPN predmet ustavne presoje, zato so postopki za ta odsek prekinjeni. Ustavno sodišče naj bi o ustavni presoji tega DPN-ja, ki sta jo podali občini Braslovče in Polzela, odločalo predvidoma spomladi letos.

Gradnja severnega dela bo zelo zahtevna

Vidic je danes znova poudaril, da je projekt izgradnje severnega dela tretje razvojne osi zelo zahteven, o čemer priča tudi število vključeni v projektiranje odseka Velenje-Slovenj Gradec. Projektantska pogodba za ta odsek je vredna več kot 16 milijonov evrov, na tej pogodbi dela 22 podjetij, od tega tudi dve podjetji iz tujine, skupno pa od 200 do 300 strokovnjakov, je nanizal.

Natančna investicijska vrednost projekta hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem še ni znana, natančneje bo opredeljena po tem, ko bo končano projektiranje. Do zdaj znana groba ocena je okoli 800 milijonov evrov in je narejena na podlagi idejne zasnove.

Natančna finančna konstrukcija za projekt trenutno še ni znana, a je, kot je danes dejal Vidic, "to zdaj znotraj te vlade dogovorjeno". Kot so pojasnili na Darsu, bo iz naslova opredelitve virov financiranja pomemben zakon o poroštvu države za zadolžitev družbe Dars v vrednosti do ene polovice investicijske vrednosti, preostalo predstavljajo lastna sredstva Darsa.

Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec

Na sestanku so govorili tudi o časovnici nadaljnjega umeščanja hitre ceste v prostor od Slovenj Gradca naprej proti Dravogradu in naprej po Mežiški dolini proti Holmcu. Tasič je glede tega dejal, da se bo po zadnjih dogovorih postopek umeščanja nadaljeval hitreje, kot je bilo nazadnje predvideno.

Naslednji operativni sestanek v povezavi z načrti pri projektu tretje razvojne osi bodo imeli vključeni v projekt v ponedeljek v Slovenj Gradcu.