V Sloveniji se zelo pogosto kot enega izmed težav slovenskega gospodarstva izpostavlja stroške dela. Prav tako se kot edini mogoč izhod iz krize vidi le v zniževanju stroškov dela in znotraj tega predvsem v zniževanju plač in socialnih prispevkov, je na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije položaj opisala Andreja Poje, samostojna ekonomska svetovalka ZSSS-ja.

Le 11 držav članic ima nižje povprečene stroške dela kot Slovenija
Pojetova je poudarila je, da v nasprotju s splošnim prepričanjem delodajalcev, da so stroški dela problem, statistični podatki kažejo drugačno sliko. Podatki Evropskega statističnega urada kažejo, da se je Slovenija v letu 2008 uvrščala v skupino držav s srednje visokimi povprečnimi stroški dela na zaposlenega. "Le 11 držav članic EU-ja ima nižje povprečne stroške dela kot Slovenija in kar 15 držav višje," je navedla.

"Pogosto so prav stroški dela pri nekaterih delodajalcih izgovor oziroma vzrok za to, da grozijo in nekateri tudi uresničijo, da zapirajo delovna mesta v Sloveniji in premeščajo cele tovarne v druga okolja," pa je poudaril Dušan Semolič, predsednik ZSSS-ja. Taisti lastniki se po Semoličevih besedah v teh drugih okoljih obnašanjo "grdo, izkoriščevalsko do delavk in delavcev s tem, da prepovedujejo, da bi teh tovarnah ustanavljali sindikate".

Dodal pa je, "da v Sloveniji so uspešni delodajalci, ki bi lahko s svojimi pozitivnimi praksami pokazali smer razvoja slovenskega gospodarstva."

Semolič: Okrepiti bi morali učinkovitost vladne birokracije
Pri ZSSS-ju opozarjajo na past, ki se pojavlja pri morebitnem zniževanju stroškov dela na segmentih, kot so socialni prispevki. "Alternativa, ki jo nekateri ponujajo, ni prava alternativa," meni Semolič. Tako privatizacija na primer po njegovih besedah ni prava pot, ampak bi morali "okrepiti učinkovitost vladne birokracije, odzivnost vlade in državnega aparata, da bi zakonodaja preprečevala zlorabe in neplačevanje socialnih prispevkov".

"Ni problem delavska zakonodaja"
Semolič je še dejal, da je v tem trenutku ena izmed največjih težav dostop do financiranja. "Takoj ko banke ne funkcionirajo, prihaja do problemov v industriji, gospodarstvu, podjetjih. To je neka veriga, ki se navezuje na blokado celotnega bančnega sistema, in zato so potrebne nekatere sistemske rešitve."

Na podlagi tega je sklenil, da težav ne povzroča na primer delavska zakonodaja, ki se uporablja kot alibi za nekatere kazalnike zniževanja konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva.