Po besedah Simonitija se je izkazalo, da so bile ocene uprave in nadzornega sveta NLB-ja, ki sta državo opozarjala, da banka potrebuje dokapitalizacijo, pravilnejše od ocen odločevalcev, med njimi takratnega finančnega ministra Francija Križaniča.

"Verjetno bi bilo tudi kapitala, ki je bil potreben za stabilizacijo te banke, bistveno manj, če bi se prej odzvali," je prepričan Simoneti. Povedal je, da je bilo v državnem proračunu že leta 2009 rezerviranih 300 milijonov evrov (250 za NLB in 25 za NKBM), a je bila nato dokapitalizacija izvedena šele leta 2011.

"Vsi smo se zavedali, da banka ne more več tako poslovati, kot je poslovala. Srečevali smo se s težavo slabih terjatev," je dejal in dodal, da so vse banke zamujale z odzivom, da pa so morali upoštevati kapitalsko ustreznost. Slabe gospodarske razmere in pozen odziv so zato terjali še višjo ceno, je izrazil prepričanje.

Opozoril je, da so slaba posojila posledica meril za podeljevanje, ki so temeljila na premoženju (npr. na vrednosti nepremičnin ali delnic), in ne na denarnem toku, in da se so se za dolgoročne projekte odobravala kratkoročna posojila, ki se jih nato z nastopom krize ni dalo refinancirati. O odgovornosti je dejal, da lahko glede na obseg teh posojil "začnemo pri regulatorju, potem pa gremo navzdol" v posamezne banke.

Veliko posrednih pritiskov glede Mercatorja
Predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) je med drugim zanimala tudi prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Simoneti je povedal, da so slovenski člani nadzornega sveta menili, da je cena (v prvi ponudbi 221 evrov na delnico) dobra, in podprli prodajo. Belgijski člani se temu niso priključili. A nadzorni svet o prodaji ni odločal, ker ni bil sklepčen, saj se je veliko članov izločilo - tudi Simoneti, ker je bil, kot je dejal, delničar Mercatorja -, zato je o tem odločala skupščina.

O političnih pritiskih pri prodaji Mercatorja je Simoneti povedal, da neposrednih ni bilo, da pa jih je bilo veliko v obliki izjav prek medijev. Dodal je, da bi morala politika - če je upoštevala 'nacionalni vidik' pri prodaji Mercatorja - zadevo izpeljati drugače in bi delež sama odkupila.

Glede projekta Stožice je povedal, da o tem nadzorni svet ni odločal, da pa se je uprava z nadzorniki večkrat posvetovala. Povedal je, da je bilo veliko nadzornikov do podpore projektu - takrat je bilo vprašanje, ali ga ustaviti ali še dodatno podpreti - skeptičnih in da je bilo na pobudo nadzornega sveta vnesenih nekaj pogojev, med drugim izplačilo posojila v tranšah in zahteva za dokapitalizacijo Grepa. Po zunanjih ocenah je bil projekt vzdržen, je povedal Simoneti.