Minimalna plača se bo z januarjem zvišala na 940 evrov bruto, iz njene definicije pa bodo izvzeti tudi vsi dodatki, ki se bodo tako morali prišteti k polni minimalni plači. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) delavce ob tem pozivajo, naj bodo pozorni na decembrsko in januarsko dogajanje v podjetju ter februarsko plačilno listo za januarsko plačo. "Vsakdo naj preveri, ali je najnižja izplačana plača res minimalna plača in ali so iz nje izvzeti vsi dodatki," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pozvala predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič.

Poudarila je, da pravice delavcev v kolektivnih pogodbah podjetij ne morejo in ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti. V zvezi vse zaposlene pozivajo, naj na ravni podjetij ne privolijo v nižanje različnih dodatkov in njihovo vključitev v osnovno plačo. Pozorni naj bodo tudi na dodatke iz naslova posebnih obremenitev pri delu ter neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev.

Napotki in pojasnila bodo delavcem med drugim na voljo na spletnih straneh ZSSS-ja in v sindikalni publikaciji Delavska enotnost. Februarja bo zveza organizirala tudi dan odprtih vrat, kamor bo povabila vse zaposlene, ki menijo, da je bil pri obračunu njihove plače za januar kršen zakon. "Tisto, kar menimo, da se bo zgodilo, in bi radi preprečili, je upoštevanje navodila gospodarske zbornice, ki implicitno vsebuje nezakonito napeljevanje k vključevanju določenih dodatkov v osnovno plačo," je dejala Jerkičeva.

Priporočila GZS-ja so nezakonita
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je namreč za delodajalce nedavno pripravila nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema, s katerimi želijo po lastnih navedbah pomagati ublažiti učinke spremenjenega zakona o minimalni plači. Njihov glavni poudarek je "na strukturni spremembi obračunane plače in smiselnem ohranjanju razmerij med zahtevnostmi delovnih mest oz. plačami zaposlenih".

Prakse, kot jih vključujejo priporočila GZS-ja, so po navedbah Jerkičeve nezakonite. V zvezi zato razmišljajo, da bi v primeru večjih kršitev vložili kazenske ovadbe. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je ob tem poudaril, da je iz sodne prakse zadnjih petih let razvidno, da so sodišča ob spornih vključevanjih dodatkov vedno prikimala delavcem. "Gospodarsko zbornico pozivam, naj priporočila umakne ter jih javno in jasno prekliče. Obenem jih pozivamo k takojšnjemu dvostranskemu dialogu," je še dodal Počivavšek.

GZS zanika navedbe

Navedbe sindikatov je že zanikala generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc, ki je dejala, da so podjetjem le priporočili, da se o spremembah dogovarjajo preko pogajanj na kolektivni ravni.

"Podjetja so se namreč znašla v zelo zahtevni situaciji in če bi v celoti sledila razmerjem, ki jih prinaša sprememba zakona o minimalni plači skozi celotno tarifno lestvico, bi se lahko masa plač v podjetjih dvignila za 50 do 60 odstotkov. Če se izvede le delna prilagoditev, pa govorimo o 15- do 20-odstotnem dvigu mase plač," je dejala in dodala, da želijo nadaljevati socialni dialog.

"Temeljni problem so nizke najnižje osnovne plače," pa je dejala namestnica direktorja pravne službe v GZS-ju Metka Penko Natlačen. Zato podjetjem predlagajo, da se zvišajo najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih v kolektivnih pogodbah. Dodatke, ki so tipični za neko skupino del, bi vnesli v najnižjo osnovno plačo tega razreda. "To je mogoče in to nam omogoča zakon," je dejala. Podobno predlagajo glede dodatka za delovno dobo, saj zakon po njenih besedah to dovoljuje, če je to dovoljeno v kolektivni pogodbi.

"V preteklosti smo plačne modele gradili pretežno na nizkih osnovnih plačah z uvajanjem dodatkov. Naš predlog je, da se dodatki prelijejo v najnižje osnovne plače, ki pa zrastejo," je dodala Šmučeva. S tem bi po njenem mnenju pridobili tako delodajalci kot zaposleni.