Same izgube zaradi nižanja cen nepremičnin v ZDA in zaplemb premoženja tistim, ki niso več mogli odplačevati posojil, naj bi znašale do 565 milijard dolarjev. Razliko pa bi lahko po ugotovitvah IMF-a povzročile še druge kategorije posojil in izdanih obveznic v ZDA, povezanih s komercialnimi nepremičninami in trgom potrošniških posojil.

Banke in finančne družbe so morale do zdaj odpisati za 232 milijard dolarjev pri premoženju in izgubah iz kreditov.

IMF trdi, da se kriza širi tudi zunaj ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil, in sicer na stanovanjski in komercialni nepremičninski trg, na trg potrošniških posojil in na trge podjetniških posojil.

Kljub posredovanju centralnih bank pod pritiskom ostajajo tudi finančni trgi zaradi upočasnitve gospodarske rasti, nizke ravni kapitala v finančnih družbah in prizadevanj za rešitev dolgov.

IMF predlaga učinkovitejšo uravnavanje finančnega sektorja, s čimer bi preprečili, da bi bile banke in druge finančne družbe podvržene več nadzornikom. Oblikovalci politik, zaskrbljeni, da bodo slabše bilance omejile gospodarsko rast, pozivajo podjetja k povečanju kapitala.

Sklad namreč opozarja, da se bodo tveganja zaradi zaostrenih razmer financiranja in krize zaupanja nadaljevala še nekaj časa.

M. R.