Ob dogodku Summit 100, ki danes in jutri poteka v Portorožu, je svetovalna družba A. T. Kearney pripravila pregled ekonomskega položaja v jugovzhodni Evropi.

Na podlagi kazalnikov Svetovne banke, namenjenih ocenjevanju naklonjenosti zakonodajnega okolja ustanavljanju in vodenju podjetij, se je jugovzhodna Evropa v povprečju odrezala slabše od povprečja držav OECD-ja. Podobno sliko kažejo tudi kazalniki konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma.

"Regija ima sicer dobro razvite osnovnošolske in zdravstvene storitve, vendar hkrati velik potencial v izboljšanju infrastrukture. Podjetja, prisotna v regiji, se morajo namreč spopadati s slabo logistično in energetsko infrastrukturo, ki potrebujeta prenovo. Cestni koridorji še niso končani, železnice potrebujejo modernizacijo, regionalna letališča pa so medsebojno slabo povezana. Z boljšim medsebojnim sodelovanjem bi regija lahko tudi uravnotežila razlike med proizvodnjo in potrošnjo električne energije ter zmanjšala (trenutno) velike izgube, ki nastajajo med prenosom in distribucijo," pojasnjuje Ivo Šimek iz A. T. Kearneyja.

Struktura BDP-ja je neenotna
Tudi sama struktura bruto domačega proizvoda (BDP) se med državami v regiji zelo razlikuje. Medtem ko ima v Albaniji kmetijstvo še vedno vidno vlogo, slovenski BDP sloni na storitvenem (74 odstotkov celotnega BDP-ja) in industrijskem sektorju (24 odstotkov).

V primerjavi s povprečjem EU-ja je BDP držav jugovzhodne Evrope bistveno bolj odvisen od kmetijskega in industrijskega sektorja, medtem ko je storitveni sektor manj pomemben kot v Evropski uniji.

Države jugovzhodne Evrope so izvozno naravnane
Zaradi majhnosti so države JV Evrope izvozno naravnane. Kot najbolj izvozno usmerjena članica regije je Slovenija leta 2013 izvozila za 25,7 milijarde evrov, uvozila pa za 25,22 milijarde evrov blaga.

Čeprav veliko blagovne menjave poteka znotraj regije, je za večino držav jugovzhodne Evrope najpomembnejši trgovski partner še vedno EU.

Za regionalno rast so potrebne spremembe
Čeprav Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Srbija in Slovenija skupaj tvorijo regijo s skoraj 25 milijoni prebivalcev ter skupnim BDP-jem, višjim od 150 milijard evrov, ta še ne deluje kot enotno tržišče in ima številne ovire za regionalno rast.

"Regionalna rast bo mogoča, ko bo ustrezno prepletenih več dejavnikov. S poenostavitvijo administrativnih procesov pridobivanja delovnih vizumov, znižanjem uvozno-izvoznih dajatev in modernizacijo infrastrukture je treba omogočiti prost pretok blaga ter relativno dobro izobražene in ugodne delovne sile. Prav tako je treba ustvariti skupno logistično in energetsko infrastrukturo ter zmanjšati politična tveganja, ki bodo prispevala k izboljšanju bonitetnih ocen in k nižjim stroškom financiranja," je prepričan Šimek.