BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU-ja uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani zvišal za 2,4 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju se je popravljeni BDP v primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem zvišal za 0,3 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2013 pa za dva odstotka.

Glavno gonilo je izvoz
Glavni generator gospodarske rasti je bil izvoz, ki je v vseh četrtletjih pozitivno vplival na rast. Izvoz se je v zadnjem četrtletju povečal za 8,4 odstotka, predvsem zaradi večjega izvoza blaga, ki je porasel za 9,5 odstotka, pri tem najbolj izvoz motornih vozil. Izvoz proizvodov se je v celotnem letu 2014 povečal za 6,3 odstotka.

Uvoz je v zadnjem četrtletju porasel za 3,3 odstotka. Povečal se je predvsem uvoz motornih vozil ter delov in opreme za motorna vozila. V celotnem letu 2014 se je uvoz povečal za 4,1 odstotka. Zaradi močne rasti izvoza in nekoliko počasnejše rasti uvoza je bil prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti izredno velik in je znašal štiri odstotne točke. Pogoji menjave so bili ugodnejši kot v prejšnjih dveh četrtletjih, predvsem zaradi nižjih cen energentov (indeks 100,8).

Skupna dodana vrednost gospodarstva se je v četrtem četrtletju zvišala za 3,2 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v prejšnjem četrtletju, ko se je zvišala za 3,7 odstotka, posledično zaradi gradbeništva.

Po visokih rasteh dodane vrednosti v tej dejavnosti v prejšnjih četrtletjih se je ta tokrat zmanjšala za 0,7 odstotka. Še naprej pa se povečuje dodana vrednost predelovalnih dejavnosti, tokrat se je zvišala za 6,7 odstotka. V transportu se je okrepila za 5,1 odstotka, v gostinstvu za 1,9 odstotka.

Rahla inflacija
Slovenija je imela februarja na mesečni ravni 0,2-odstotno inflacijo, na letni ravni pa znova deflacijo, in sicer 0,4-odstotno, je ugotovil statistični urad. K padcu cen na letni ravni so najbolj pripomogli cenejši naftni derivati, tekoča goriva so bila za 16,8 odstotka cenejša kot februarja lani, pogonska goriva pa za 11,2 odstotka.

"Tako kot doslej so k deflaciji največ prispevale nižje cene naftnih derivatov in hrane," je povedala generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić. Dodala je, da so "stopnje deflacije skrb vzbujajoče tudi v drugih evropskih državah". K letni deflaciji so največ, 0,9 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati. "Tekoča goriva so se v enem letu pocenila za 17 odstotkov, pogonska pa za 11 odstotkov," je pojasnila Ružićeva.

Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji prispevale tudi nižje cene mesa (za 2,1 odstotka) ter pohištva in opreme (za 2,5 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pijače so izstopale še nižje cene rib (za dva odstotka) ter kruha in izdelkov iz žit (za 1,9 odstotka), v skupini stanovanjska oprema pa nižje cene malih gospodinjskih aparatov (za 5,4 odstotka).

"Deflacijo so nekoliko ublažili dražji počitniški paketi, ki so se podražili za 11 odstotkov, k rasti cen pa so prispevali 0,3 odstotne točke," je dejala Ružićeva. Za 5,8 odstotka so bili dražji tudi tobačni izdelki, ki so k rasti cen prispevali 0,2 odstotne točke. K rasti cen na letni ravni so po 0,1 odstotne točke prispevali še dražje avtomobilsko zavarovanje (za 6,7 odstotka) in sadje (za 5,5 odstotka).

Kaj bo sprožila gospodarska rast?
Podatek o dvigu BDP-ja bo morebiti sprožil sprostitev številnih ukrepov. Z več kot 2,5-odstotno rastjo je tako povezana odmrznitev petega, zadnjega razreda glede državnih štipendij. Pomoč ob rojstvu in dodatek na veliko družino bi prejeli vsi, zdaj sta ta prejemka odvisna od cenzusa. Izplačilo starševskega in očetovskega nadomestila bi znova znašalo 100 odstotkov osnovne plače. Okrog 30 tisoč vojnim veteranom bi dodatno zdravstveno zavarovanje znova plačal proračun. Pri otroških dodatkih pa bo dovolj že preseganje 2-odstotne rasti. V tem primeru bosta znova uveljavljena sedmi in osmi razred, peti in šesti pa bosta višja, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Denarna socialna pomoč, pri čemer se upošteva minimalni dohodek, bo namesto 269 znašala 288 evrov. Z več kot 2,5-odstotno rastjo je povezano tudi usklajevanje pokojnin, vendar je to možnost koalicija preložila na januar prihodnje leto. Sindikati sicer zahtevajo izredno uskladitev pokojnin, ki jo ob gospodarski rasti dopušča pokojninska zakonodaja, a je to predsednik vlade že zavrnil. Javni uslužbenci prav tako ne bi imeli omejitve dopusta na največ 35 dni. Plače in drugi stroški pa so tako in tako znižani samo do konca leta.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je sicer pričakoval 2,5-odstotno rast, Mednarodni denarni sklad ter Evropska komisija sta govorila o 2,6-odstotni rasti, Evropska banka za obnovo in razvoj pa celo o 2,7-odstotni rasti BDP-ja.