Čeprav finančni minister Dušan Mramor pravi, da je bil prav tokratni rebalans najtežji do zdaj, pa ga mnogo več izzivov čaka pri proračunu za prihodnje leto. Ne glede na to, kako se bo izvršil tokratni rebalans, je pred vlado pravzaprav težje obdobje.

Letos naj bi po evropski statistiki znižali primanjkljaj pod tri odstotke. Če je šla letos evropska obračunska statistika v prid znižanju primanjkljaja, tega drugo leto ne bo. Preprosto povedano, že letos smo upoštevali evropske prihodke, čeprav bodo dejanski prilivi prihodnje leto ali še leto zatem. Zato bo striglo že na strani prihodkov.

Gospodarska rast neugodna za vlado?
Drug izziv pa je sprostitev socialnih transferjev in družinskih prejemkov, če bo lanski bruto domači proizvod (BDP) zrasel za več kot dva odstotka in pol. Tako imenovani Zujf je namreč predvidel odmrznitev in odpravo znižanj pri začasnih ukrepih ob prej omenjenem pogoju. Tretji izziv bodo plače, znižanja veljajo do konca leta, ter seveda uskladitev pokojnin.

Vse skupaj bo terjalo dodatna finančna sredstva, ki pa jih ne bo možno pokriti z višjimi prilivi zaradi okrevanja. Zato bo torej to leto izredno zahtevno, saj bo morala vlada z vsemi doseči dogovor, kolikšen del se lahko sprosti, kateri začasni ukrepi pa bodo morali postati stalni. Samo stalni dolgoročni ukrepi namreč znižujejo tako imenovani strukturni primanjkljaj.

Zato sicer ne preseneča, da bo zdaj najprej na vrsti fiskalno pravilo, saj gradi pot do postopnega znižanja primanjkljaja. V tem okviru se bodo potem lahko gibala tudi posamezna zvišanja, če bodo seveda finančne zmožnosti dopuščale. Vladne stranke so se ob tem tudi zavezale, da bodo morebitna razpoložljiva sredstva enakomerno porazdelili med socialne transferje, plače in pokojnine. Zahtevno leto je pred vlado. Edino, kar ji gre tokrat na roko, je nekaj več časa, kot pa ga je imela pri rebalansu.