Slovenija je izdala za 30 milijonov evrov teh digitalnih obveznic, ki zapadejo čez štiri mesece. Obveznica ima kupon v vrednosti 3,65 odstotka, datum zapadlosti pa je torej 25. november.

Slovenija si po navedbah finančnega ministrstva prizadeva za uvedbo novih tehnologij pri upravljanju dolga države in na splošno na finančnem trgu. Take izdaje in poskusi s tokeniziranim centralnobančnim denarjem predstavljajo pomembno stopnico k večji preglednosti in učinkovitosti finančnih trgov s širšo uporabo tovrstne tehnologije, so navedli na ministrstvu.

V državnem zakladništvu tehnologiji razpršenih evidenc pripisujejo vse večji pomen

Čeprav je trenutno na finančnih trgih razširjenost tovrstne tehnologije majhna glede na vrednost izdaj oz. trgovanja, v državnem zakladništvu pričakujejo, da se bo pomen tehnologije razpršenih evidenc v naslednjih letih znatno povečal.

"Izdaja digitalne obveznice dokazuje pripravljenost Slovenije na področju najsodobnejše finančne tehnologije in jo uvršča v skupino najnaprednejših in inovativnih držav na globalnem finančnem področju," so prepričani na ministrstvu za finance.

Tehnologija razpršenih evidenc je sicer krovni izraz za tehnologije, med katere spada tudi veriženje blokov (blockchain), njihova glavna značilnost pa je večja varnost pred poneverbami in neželenim kopiranjem.

Obveznico je Slovenija izdala v okviru poskusnega programa Evropske centralne banke za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji s centralnobančnim denarjem. Za denarni del poravnave izdaje je bila uporabljena rešitev DLT francoske centralne banke.

Kot organizator izdaje in upravljavec platforme za tokenizacijo DLT Neobonds je deloval francoski bančni velikan BNP Paribas.